UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana - vsi oddelki (FFLJ)
OHK FF oddelčne knjižnice bodo imele v času poletnih mesecev nekoliko prilagojene urnike. Poletne urnike si lahko ogledate:
Poletni urniki
  • Tema biotehnologije v romanih Krasni novi svet Aldousa Huxleyja in Zadnji človek Margaret Atwood : diplomsko delo
    Kodrič, Tjaša, 1990-
    Beseda biopank je sestavljena iz besed "biotehnologija" in "pank". Gre torej za nekakšno uporniško gibanje znotraj biotehnologije. Biopankerji, ki sami sebi radi rečejo tudi biohekerji, se zavzemajo ... za večjo svobodo in dostopnost pri biotehnoloških raziskavah. Menijo namreč, da bi moral imeti vsak državljan možnost, da bi lahko raziskoval na tem področju in ne samo prestižne univerze in laboratoriji. Biopank v umetnosti pa ravno nasprotno - opozarja na to, kam bi nas lahko pripeljala svoboda v biotehnologiji. Biopank literatura pogosto postavlja v ospredje posameznika ali skupino, ki je v primežu inovacij, največkrat genetskega inženiringa, ki jih nadzorujejo in opravljajo velike korporacije ali država. Rifkin meni, da je biotehnologija povzročila veliko spremembo v naših pogledih na naravo. Na živ organizem se je začelo gledati kot na izum, zabrisevati se je začela meja med živim in neživim, zato meja med vrstami ni več tako stalna, kot je bila včasih. Fukuyama v svoji knjigi opiše, da se bo največ sprememb zgodilo na štirih področjih: povečalo se bo znanje o možganih, nevrofarmakologija po stopila v ospredje, zmožni bomo podaljšati življenje in viden bo napredek na področju genetskega inženiringa. Četudi do genetskega inženiringa ne bi prišlo, bi inovacije na ostalih področjih temeljito spremenile naše družbeno in politično stanje. Huxley nam v svojem romanu prikaže, kaj se zgodi, ko je biotehnologija podrejena državi in ta usmerja praktično vse vidike č lovekovega življenja. Ljudje so ustvarjeni v laboratorijih in razdeljeni na neenakovredne kaste, ki omogočajo stabilnost družbe. Spolnost je izgubila svoj reprodukcijski namen in tako postala le še razvedrilo med prostim časom, pri čemer se držijo pravila "vsak pripada vsakomur" in nimajo monogamnih zvez. Strahu pred smrtjo ni več, ker tako prilagodijo že majhne otroke. Prav tako ni več žalosti, ljubosumnosti, jeze in drugih negativnih občutkov, ker se vsemu temu izognejo z uživanjem some. Roman Margaret Atwood ima veliko skupnega s Huxleyjevim romanom. Največja razlika je le, da gre tu za velike korporacije, ki imajo ves monopol nad biotehnologijo in jim država dopušča popolno svobodo. Tehnologija je povzročila, da je človeško in kakršnokoli drugo življenje postalo ničvredno in le material za ustvarjanje dobička. Ker je biotehnologija v rokah le redkih posameznikov, je usoda številnih drugih živih bitij odvisna od njihovega subjektivnega pogleda na različne vidike življenja. To je v romanu Zadnji človek najbolj razvidno v Koščevemu skorajšnjemu uničenju celotne človeške vrste, ker je želel izpolniti svojo vizij o popolnega človeka. Kljub temu pa nam roman Margaret Atwood, za razliko od Huxleyjevega romana, ki očitno kaže na zmago tehnologije nad človekom, postreže z odprtim koncem in tako dopušča možnost upanja po drugačni prihodnosti.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Kodrič], 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 55430754

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
OHK-Primerjalna književnost in literarna teorija
prosto - na dom, čas izposoje: 7 dni
Aškerčeva paketnik
Paketnik
prosto - na dom, čas izposoje: 7 dni
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
OHK - Primerj. knjiž. in lit. teor.
 DiplB 0000000091/BD KODRIČ T. Tema biotehnologije OHK - Primerj. knjiž. in lit. teor.
 DiplB 91/BD KODRIČ T. Tema biotehnologije 		prosto - na dom, čas izposoje: 7 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico