UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Vpliv različne antipsihotične terapije na kognitivne funkcije pri bolnikih s shizofrenijo : doktorska disertacija
    Kores-Plesničar, Blanka
    Izhodišče. Kognitivne funkcije, kot so percepcija, pozornost, učenje, spomin in psihomotorna spretnost so v shizofreniji najpogosteje oškodovane. Izmed teh oškodovanosti najbolj izstopajo ... abnormalnosti v pozornosti in procesiranju informacij, ter oškodovanost delovnega spomina. Namen predstavljene študije je bila ocena pozornosti, procesiranja informacij, delovnega spomina, učljivosti in utrudljivosti pri bolnikih z akutno ponovno epizodo shizofrenije in pri bolnikih s kronično stabilno shizofrenijo. Primarni namen naloge pa je ugotavljanje vpliva olanzapina in risperidona na omenjeno kognitivno odzivanje na enostavne in kompleksne dražljaje v okviru paradigme reakcijskega časa pri bolnikih z akutno ponovno epizodo shizofrenije in pri bolnikih s kronično shizofrenijo ob prejemanju klasičnih antipsihotikov. Metode. V raziskavo je bilo vključenih 41 hospitaliziranih bolnikov z akutno ponovno epizodo shizofrenije in 22 bolnikov s kronično shizofrenijo, ki so bili hospitalizirani zaradi vključitve v rehabilitacijski program (vsi vključeni po kriterijih DSM IV). Vključenih je bilo tudi 21 zdravih kontrolnih oseb. Bolniki z akutno shizofrenijo so prvi teden prejemali klasične antipsihotike, nato pa so bili randomizirani v dve skupini. V prvi skupini so bolniki prejemali risperidon 4 mg/dan, v drugi pa olanzapin 10 mg/dan v fiksnih odmerkih prvi teden, nato pa sedem tednov v fleksibilnih odmerkih, risperidon 4 do 6 mg/dan, olanzapin 10 do 20 mg/dan. V času zdravljenja so bili bolniki z akutno epizodo shizofrenije ocenjevani štirikrat. Bolniki s kronično shizofrenijo so bili ocenjevani le enkrat. Psihopatološka simptomatika je bila v vseh skupinah bolnikov ocenjena z Lestvico za pozitivne in negativne simptome PANSS, ekstrapiramidni simptomi pa z Barnesovo lestvico za akatizijo, Simpson Angusovo lestvico in z Lestvico abnormalnih nehotnih gibov. Z aparatom Alpha 1 so bili merjeni enostavni reakcijski čas, enostavni reakcijski čas na odloženi dražljaj, enostavni reakcijski čas zaznave dražljaja v prostoru, reakcijski čas izbire dražljaja in reakcijski čas v testu zamenjave pravil. Rezultati. Normalne kontrolne osebe so bile statistično pomembno hitrejše od bolnikov v vseh meritvah reakcijskih časov. Bolniki z akutno epizodo shizofrenije so bili na meritvah enostavnega reakcijskega časa pred in po zdravljenju statistično pomembno hitrejši kot bolniki s kronično shizofrenijo, medtem ko so bili bolniki s kronično shizofrenijo statistično pomembno hitrejši od njih na vseh meritvah reakcijskega časa na odložen dražljaj in tudi na meritvah reakcijskega časa izbire dražljaja. V meritvah reakcijskega časa zaznave dražljaja v prostoru so bili akutno psihotični bolniki ob začetku zdravljenja statistično pomembno počasnejši od bolnikov s kronično shizofrenijo, ob koncu zdravljenja pa med obema skupinama ni bilo statistično pomembnih razlik. Na testih uporabe pravil oz. zamenjave pravil so bili bolniki z akutno epizodo shizofrenije po 8-ih tednih v prvem, drugem in četrtem pravilu statistično pomembno hitrejši kot bolniki s kronično shizofrenijo, v tretjem pravilu pa med njimi ni bilo statistično pomembnih razlik. Ob koncu raziskave v skupini bolnikov z akutno epizodo shizofrenije nismo potrdili statistično pomembnih razlik med risperidonom in olanzapim v vplivu na zmanjšanje psihopatološke simptomatike in ekstrapiramidnih simptomov. Med olanzapinom in risperidonom v skupnem učinku tudi ni bilo statistično pomembnih razlik v vplivu na povprečne vrednosti reakcijskih časov ob koncu osemtedenskega zdravljenja akutno psihotičnih bolnikov. Zaključek. V poteku osemtedenskega zdravljenja bolnikov s ponovno akutno epizodo shizofrenije z olanzapinom in risperidonom smo opazili konsistentno izboljšanje reakcijskih časov na vseh testnih postopkih oz. izboljšanje procesiranja informacij, pa tudi delovnega spomina in proceduralnega učenja. Med obema antipsihotikoma ni bilo statistično pomembnih razlik v vplivu na posamezne meritve ali ocenjevalne lestvice. Reakcijski časi, kot je prikazano v naši raziskavi, torej niso vedno statična mera (trait), temveč se lahko v procesu zdravljenja spreminjajo in se v akutnem zdravljenju z risperidonom ali olanzapinom celo izboljšajo. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da bolniki v naši študiji predstavljajo delež tistih posameznikov, ki jim lahko atipični antipsihotiki pomembno koristijo, ne samo pri zmanjševanju psihopatološke simptomatike, temveč tudi pri izboljšanju nekaterih kognitivnih funkcij, kot so pozornost, procesiranje informacij in delovni spomin, ocenjeni znotraj paradigme reakcijskih časov.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [B. Kores Plesničar], 2002
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1149759

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000546921 glavno skladišče GS II 546921 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...