Problem psihičnega v fizičnem svetu : doktorska disertacija
Bregant, Janez, 1971-
Filozofijo duha že od antike naprej muči vprašanje, kakšno je razmerje med duhom in telesom, in danes, dobri dve tisočletji pozneje še vedno ni nič drugače. Med teorijami, ki ponujajo na to ...vprašanje, imenovano tudi problem duha in telesa, različne fizikalističe odgovore, katerim je skupna le ideja, da so psihična stanja v nekem smislu fizična stanja, bolj kot kdajkoli prej divja oster boj, ki se je v drugi polovici dvajsetega stoletja razplamtel s Feiglovo in Smartovo redukcionistično sliko o razmerju med duhom in telesom. Ta predpostavlja, da so psihični pojavi identični s fizičnimi, s čimer je mentalnemu odvzeta njegova posebnost, ki jo po naših intuicijah ima. Žal je njen vzpon trajal le kratek čas, saj so jo številni filozofi želeli hitro nadomestiti z antiredukcionistično, ki psihičnega ne bi reducirala na fizično in s tem na eni strani ohranjala fizikalizem, na drugi pa mentalnemu v fizičnem svetu zagotovljala poseben status. Za vse teorije duha, ne samo fizikalistične pa so problrmi, na katerih se lomijo kopja in ki jih mora dana teorija uspešno rešiti, če želi predstavljati pravo alternativo uveljavljenim, problemi, ki izhajajo iz vzročnosti. Še posebej tesno je po mojem s fizikalizmom povezan problrm vzročne izključitve, ki ob predpostavki, da ima vsak fizični dogodek tudi svoj fizični vzrok, grozi, da bodo mentalne lastnosti izključene iz vzročnih razlag. S tem postavlja pod vprašaj njihovo vzročno učinkovitost in tako za iskanje takšnega odgovora na vprašanje o razmerju med duhom in telesom, ki ohranja fizikalizem, mentalnemu pa zagotavlja njegovo posebnost, predstavla resno težavo. Nekateri antiredukcionisti so upali, da se bo dalo omenjeni problrm rešiti s pomočjo supervenience, vendar so se po Kimovem mnenju ušteli, saj po njegovem argumentu kljub predpostavki o sepervenienci mentalna vzorčnost, tj. kako mentalni dogodki povzročajo druge dogodke, še vedno ostane nepojasnjena. Kim pa se s tem ne zadovolji in predstavi svojo rešitev problema vzročne izključitve, ki ima redukcionistični značaj, temelji pa na predstavitvi novega modela psihofizične redukcije, ki ima svoje korenine v funkcionalizmu. Ker premostitveni zakoni, ki so osnova za klasični nagelovski model redukcije, po njegovem ne uspejo pojasniti relacije med mentalnim in fizičnim, ga moramo zavrniti in zadovoljivo razlago omenjene relacije poskušati doseči s pomočjo nečesa drugega. Predlaga funkcionalizacijo, tj. opis psihičnih lastnosti v pojmih njihovih vzročnih vlog, kar si nesporno sposodi pri funkcionalizmu, ki ga tako iz antiredukcionistične teorije spremeni v redukcionistično. S tem bi se obema rogovoma dileme, v katero nas sili argument iz supervenience, tj. kartezijanskemu dualizmu in epifenomenalizmu, ki za antiredukcionista nista sprejemljiva, uspešno izognili, res pa je, da za ceno izgube pristne vzročne moči mentalnega. Vendar je funkcionalistični model redukcije po Kimovem mnenju primeren le za intencionalne pojave, ki nimajo kvalitativne narave, za fenomenalne pojave, ki jo imajo, pa ne. To vodi le do delne rešitve problema vzročne izključitve, zahteva pa predpostavljanje ostrega ločevanja intencionalnih stanj od fenomenalnih, kar po mojem ne drži. Menim namreč, da imajo tudi intencionalni pojavi kvalitativni značaj, pri čemer se sklicujem na Horganov in Tiensonov pristop k tej problematiki. Posledica tega je, da za funkcionalistično redukcijo niso primerni zgolj fenomenalni pojavi, ampak tudiintencionalni, saj ne smemo prezreti njihove kvalitativne narave. Tako moramo njegovo delno rešitev problema vzročne izključitve, ker separatizem, na katerem temelji, ne drži, zavrniti, s čimer pa se Kim ne znajde v nič boljšem položaju od antiredukcionista. Tudi sam ima namreč voljo le sprejetje kartezijanskega dualizma ali epifenomenalizma kot rogov dileme, kateri se je poskusil izogniti, pa čeprav ne sprejema supervenience mentalnega nad fizičnim, ampak neko vrsto identitete. Mogoče pa sprejetje epifenomenalizma, ki med filozofi ni priljubljen predvsem zato, ker je njegova predpostavka o vzročni neučinkovitosti mentalnih lastnosti močno v nasprotju z našimi intuicijami in vsakodnevnim prepričanjem, če ga malo preoblikujemo, ne predstavlja takšne tragedije. Preoblikovali bi ga lahko tako, da bi mentalno sicer izgubilo svojo vzročno moč, ohranilo pa bi pojasnjevalno, kar bi seveda zahtevalo zavrnitev Davidsonove ideje, da so razlogi tudi vzroki - to je po njegovem nujno, da lahko racionalna razlaga, ki je značilna za področje psihologije in ki s takšno identifikacijo postane vzročna, sploh pojasnuje dejanja. Z njim se strinjam v tem, da mora racionalizacija, če hoče uspešno pojasnjevati dejanja, vključevati besedo ker, ki razločno kaže, kaj je vzrok za dejanje, ne vem pa, zakaj s tem razlog avtomatsko postane vzrok, racionalna razlaga pa vzročna. Ne vidim namreč nobene ovire za branje besede ker, na dva načina, tj. enkrat kot veznika, ki povezuje vzrok in dogodek, drugič pa kot veznika, ki povezuje razlog in dogodek, pri čemer gre v prvem primeru za vzročnost, v drugem pa za racionalizacijo. Ker mentalne lastnosti niso sposobne nastopati v zakonih, kar lahko vzamemo kot kriterij pri ugotavljanju vzročnega statusa lastnosti, fizične pa so, so prve kot ustvarjene za nastop v racionalnih razlagah, druge pa za nastop v vzročnih. Tako bi to, katero pojasnitev moramo uporabiti, določal kontekst oziroma slovar, ker pa se pri odgovarjanju na vprašanje zakaj, vedno sklicujemo na tisto, kar obstaja, bi bila pojasnjevalna moč mentalnih lastnosti, ki supervenirajo nad fizičnimi, dovolj za njihovo realnost. Takšen dopolnjen epifenomenalizem, ki se od klasičnega ne razlikuje glede obravnavanja vzročne moči mentalnega, oba sta namreč prepričana, da je to nima, loči pa se od njega v tem, da s pomočjo zanikanja identitete razlogov in vzrokov psihičnemu omogoča vsaj pojasnjevalno moč, bi lahko imenovali mehki epifenomenalizem. Mislim, da je sprejetje mehkega epifenomenalizma cena, ki jo moramo plačati zato, da bi psihično kljub vsemu predstavljalo koristno in realno značilnost našega, v osnovi fizičnega sveta
Vrsta gradiva - disertacija
; neleposlovje za odrasle
Založništvo in izdelava - Maribor : [J. Bregant], 2002
GS II 0000545526 glavno skladišče
GS II 545526 glavno skladišče
prosto - za čitalnico
Vnos na polico
Dodajanje gradiva na polico je uspelo.
Dodajanje gradiva na polico je spodletelo.
Dodajanje gradiva na polico ni bilo potrebno.
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi