Tokovne razmere v režimu mehurčastega vrenja pri umetni tvorbi zarodnih mest : doktorska disertacija
Bašič, Sani Marko
Doktorska disertacija obravnava konvektivne učinke procesa mehurjenja v režimu delno razvitega mehurčastega vrenja. Uveljavljeno je mnenje, da prehodni prevod toplote predstavlja najbolj pomemben ...mehanizem prenosa toplote v tem režimu vrenja. V modelih prenosa toplote je konvektivni prispevek cikla mehurjenja v skupni gostoti toplotnega toka vključen le posredno s pomočjo frekvence nastajanja mehurjev. Dejansko povzročajo mehurji v svoji okolici intenzivno gibanje kapljevite faze. S ciljem vrednotenja tega gibanja smo režim delno razvitega mehurčastega vrenja preučevali s pomočjo eksperimentalne metode PIV. Z namenom, da se izognemo interakcijam mehurjev v prečni smeri smo proces vrenja opazovali na osamljenem zarodnem mestu. Za zarodno mesto smo uporabili mikro vdolbino stožčaste oblike, ki je umetno ustvarjena na visoko polirani silicijevi rezini. Po sprožitvi vrenja medfazna površina mehurja prehaja skozi pet različnih faz: hemisferično ekspanzijo, vertikalno elongacijo, kontrakcijo baze, ločitev in dvigovanje. Geometrijo in gibanje medfazne površine smo za vsako izmed teh faz opisali s pomočjo trenutnega morfološko-kinematičnega vektorja. Temu vektorju smo nato pridružili pripadajoče hitrostno polje v okoliški kapljevini. Profile hitrosti in njihovo intenziteto smo za različne faze cikla mehurjenja primerjali in podali v grafični obliki. S stališča vrednotenja prenosa toplote predstavlja dvigovanje mehurja med potekom čakalne dobe najbolj pomembno fazo cikla mehurjenja. Gibanje kapljevite faze, ki ga povzroča dvigajoči se mehur, je znano kot pojav gnanega toka. Glede na frekvenco mehurjenja je neposredno nad zarodnim mestom možno zasledovati enega ali več parnih mehurjev. Predhodniki, ki se nahajajo nad odtrganim mehurjem, v določeni meri vplivajo na njegovo hidrodinamiko in hitrostno polje v njegovi okolici. S ciljem upoštevanja tega vpliva smo vpeljali koncept primarnega in sekundarnih mehurjev, ki skupaj tvorijo ustrezno parno formacijo. Združitev morfološko kinematičnih vektorjev mehurjev, ki tvorijo parno formacijo, da je njeno morfološko-kinematično matriko. Podobne parne formacije so razvrščene v šest različnih morfoloških grup. Nestacionarno hitrostno polje gnanega toka v neposredni bližini vreIne površine smo analizirali s pomočjo merilnih podatkov PIV metode. S tem namenom smo vpeljali tri markirane površine, ki so vzporedne z vrelno površino. Vertikalne in radiaIne profile hitrosti vzdolž teh površin smo, za različne parne formacije, predstavili grafično v odvisnosti od višine primarnega mehurja. Iz prikazanih porazdelitev hitrosti je razvidno postopno upadanje intenzitete gnanega toka v obeh smereh ter postopno razširjanje njegove tokovne brazde. Profile hitrosti gnanega toka vzdolž najnižje ležeče markirane površine smo, za enake višine primarnega mehurja, primerjali med različnimi morfološkimi grupami. Ugotovili smo nekoliko spremenjene značilnosti povratnega toka v grupah z več mehurji. Z uporabo kriterija samopodobnosti PIV posnetkov smo, za morfološko grupo z osamljenim mehurjem, oblikovali časovno sekvenco njegovega dvigovanja. Ta pristop nam je omogočil izračun gnanega volumna odtrganega mehurja, ki smo ga primerjali s podatki iz različnih virov. Ugotovili smo, da trije faktorji na različen način vplivajo na velikost vlečnega koeficienta Ce. Prisotnost vrelne stene zmanjšuje njegovo vrednost. Postopno naraščanje količnika eliptičnosti in efektivnega volumna mehurja, ki je posledica tvorbe njegove mejne plasti, sta dejavnika, ki povzročata višje vrednosti vlečnega koeficienta. Na osnovi značilnosti gnanega toka smo izračunali srednjo velikost površine vpliva za rodnega mesta in jo podali s pomočjo konstante Ki. Ob upoštevanju štirih vodilnih mehanizmov prenosa toplote smo izpeljali bilančno enačbo vrelne površine. Splošno obliko enačbe smo, ob upoštevanju lastnih ugotovitev o značilnostih gnanega toka, nekoliko preoblikovali. Na koncu smo ovrednotili toplotni prispevek prehodne konvekcije gnanega toka med ciklom mehurjenja in ga vključili v predlagani model prenosa toplote.
Vrsta gradiva - disertacija
; neleposlovje za odrasle
Založništvo in izdelava - Maribor : [S. Bašić], 2006
GS II 0000617793 glavno skladišče
GS II 617793 glavno skladišče
prosto - za čitalnico
Vnos na polico
Dodajanje gradiva na polico je uspelo.
Dodajanje gradiva na polico je spodletelo.
Dodajanje gradiva na polico ni bilo potrebno.
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi