UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Budget of the Republic of Slovenia
    Ferfila, Bogomil
    Proračun je eden od ključnih orodij vsake države oziroma njenega parlamenta, ter s tem tudi demokracije nasploh (Bučar, 1969:757). Z uporabo ustreznih proračunskih načel njegovega nastajanja, ... sprejemanja, izvajanja in kontrole se lahko zgotovi udeležbo javnosti pri vodenju državnih zadev in odgovornost državnih organov, da delajo samo tisto, kar je predvideno in financirano s strani državnega proračuna. Odločanje o proračunu je in je vedno bilo eden od najpomembnejših odločevalskih procesov v vladi in parlamentu. Proračun je najpomembnejši vladni referenčni dokument, saj zlasti v svoji dolgoročnejši (večletni) obliki vse bolj postaja zapis o vladnih politikah. Navaja prioritete, cilje in namen posameznih politik; kaže na vladno aktivnost na številnih področjih; obenem pa tudi ocenjuje pomen in uspešnost vladnega delovanja. V Sloveniji nimamo integralnega proračuna, ki bi vključeval vse javnofinančne prihodke in odhodke na nivoju republike. Zunaj državnega je pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja približno tako veliko trošenje kosmatega družbenega proizvoda kot proračunska poraba (vsak približno eno četrtino). Potem so še občinski proračuni, ki pa so bistveno manjši kot pred reformo lokalne samouprave, ter razni namenski tolarji in samoprispevki, ki prav tako niso vključeni v državni proračun. Republika svoj proračun polni predvsem s prometnimi davki, carinami, dohodnino (65 % dohodnine gre republiki), davkom od dobička pravnih oseb, prispevki za zaposlovanje in za porodniška nadomestila; občine pa z delom dohodnine (35 % gre občinam), davkom od premoženja, davkom na promet nepremičnin, komunalnim taksam itd. Izdelava proračuna v Sloveniji poteka v intenzivnem sodelovanju med ministrstvom za finance kot organom pristojnim za izdelavo proračuna ter Zavodom za makroekonomske analize in razvoj (ZMAR), vlado in državnim zborom. Vse naštete institucije sodelujejo v vseh ali različnih fazah izdelave proračuna, ki se začnejo z mesecem marcem in končajo z decembrom (letni proračunski cikel). V fazi zbiranja proračunskih zahtevkov (april-junij) pa je ministrstvo za finance v intenzivnem dialogu z vsemi proračunskimi porabniki (vsemi ministstvi - tudi samo s seboj, drugimi državnimi organi zakonodaje, sodne in izvršne oblasti), ko od njih sprejema njihove proračunske zahtevke in jih nato bilateralno usklajuje. Verjetno je trend, ki najbolj bode v oči hitro povečevanje deleža že vseskozi najpomembnejšega polnilca državnega proračuna - prometnega davka. V Letu 1992 je prispeval 45,7 % proračunskih prihodkov, v proračunskem letu 1999 pa naj bi že kar 61,5 %. Glede na njegovo dobro znano socialno nepravičnost visok delež prometnega davka kaže na visoko davčno obremenjenost srednjih in nižjih slojev slovenske družbe, pa tudi na visoko raven slovenskih cen, ki so obremenjene še z visokimi prometnimi davki. Delež drugega najpomembnejšega polnilca slovenskega proračuna - dohodnine ostaja v celotnem obdobju približno enak. V letih 1995-1996 je znašal okoli 20 %, potem pa je spet upadel na 17 % v letu 1999 (v letu 1993 je znašal 17,8 %). Pozitivno lahko ocenimo gibanje davka na dobiček podjetij, ki se prebija na mesto tretjega najpomembnejšega proračunskega vira - v letu 1999 naj bi prispeval 4,6 % proračunskih prihodkov. Zvišanje njegovega deleža z 2,6 % v letu 1992 in tudi 1996 kaže verjetno tudi na večjo učinkovitost davčne kontrole, saj si tako majhnih davčnih dohodkov iz profitov podjetij ni mogoče razložiti le z majhno profitnostjo slovenskih podjetij ampak tudi z dobršno mero sumljivega računovodskega in drugačnega prikrojevanja podjetniških bilanc. Carine so v letu 1992 predstavljale še 21,2 % proračunskih dohodkov, v letu 1999 pa naj bi prispevale samo še 4,7 %. Z vstopanjem v evropske integracije se je Slovenija zavezala zmanjševati carinsko zaščito svojega gospodarstva in upadanje carinskih dohodkov lahko pričakujemo tudi v bodoče - vsaj do sprejetja države v Evropsko zvezo kot polnopravne članice.
    Vir: Naše gospodarstvo : revija za aktualna gospodarska vprašanja = Our economy : review of current problems in economics. - ISSN 0547-3101 (Letn. 45, št. 1/2, 1999, str. 63-88)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1999
    Jezik - angleški
    COBISS.SI-ID - 4592668

Vnos na polico