UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
POLETNI DELOVNI ČAS 2024:
1.7. - 30. 8. 2024 ponedeljek - petek od 8.00 do 14.00, razen
29. 7. - 9. 8. 2024 - ko bo knjižnica ZAPRTA zaradi kolektivnega dopusta.
Julija, avgsta in septembra: zaprto ob sobotah.
Hvala za razumevanje.

OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči

Članom naše knjižnice nudimo izposojo e-knjig v e-knjižnici BIBLOS
  • Supervizija kot metoda preprečevanja poklicne izgorelosti pri pedagoških delavcih [Elektronski vir] = Supervision as a method of preventing professional bournout in teaching staff : magistrsko delo
    Ćorić, Anja
    Pedagoški poklici so uvrščeni med bolj stresne, ogroženost za izgorevanje je velika. Delo pedagoških delavcev označujejo visoke delovne obremenitve in razpršene delovne naloge, saj so njihove delovne ... naloge vezane tako na otroke/učence, kot na starše in administrativna dela. Vpeti pa so tudi v večje kolektive, kar prinaša s seboj dodatne izzive. Še bolj kot samo delovno mesto pa na spoprijemanje s stresom in poklicno izgorelost vplivajo individualne razlike ter drugi dejavniki. Dejavnikom stresa in stresnim situacijam se ne da preprosto izogniti ali jih izvzeti, zato je pomembno razviti določene strategije oziroma lastnosti, ki pomagajo pri spoprijemanju, supervizija pa predstavlja prav eno od takšnih metod oziroma oblik skupinskega dela za razvoj strokovnega delavca. Osnovna raziskovalna tema naloge je vprašanje učinkovitosti supervizije kot metode obvladovanja stresa in preprečevanja poklicne izgorelosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je vključenost v supervizijski proces pomemben dejavnik pri uspešnosti spoprijemanja s stresom in manjši poklicni izgorelosti pedagoških delavcev. V ta namen smo izvedli kvantitativno raziskavo, podatke smo zbrali s spletnim vprašalnikom, v katerega smo vključili osnovna vprašanja o udeleženosti v supervizijskem procesu, Lestvico zaznane poklicne izgorelosti (Penko, 1994), Vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE Brief (Carver, 1997) in nekaj osnovnih podatkov o udeležencih. V analizah smo primerjali 100 pedagoških delavcev, ki so se v zadnjih petih letih udeležili skupinske supervizije (ki jo je izvajal zunanji strokovnjak – supervizor), in 100 pedagoških delavcev, ki se supervizije niso udeležili. Rezultati kažejo statistično pomembno razliko v izgorelosti glede na spol; ženske dosegajo višji rezultat pri pogostosti in intenziteti doživljanja čustvene izčrpanosti. Nadalje smo ugotovili, da ne obstaja statistično pomembna razlika v poklicni izgorelosti med pedagoškimi delavci, ki so obiskovali supervizijo, in tistimi, ki niso. Kot smo ugotavljali v nadaljevanju, so bolj pomembni drugi dejavniki; nekatere smo izpostavili tudi v naši raziskavi (npr. število let obiskovanja supervizije, število srečanj supervizijske skupine v posameznem letu). Prav tako ni pomembnih razlik v aktivnem spoprijemanju s stresom, smo pa dokazali pomembno razliko v strategijah izogibanja – pedagoški delavci, ki so obiskovali supervizijo, imajo pomembno nižje izražene strategije izogibanja. Manj izražene strategije izogibanja pa napovedujejo manjšo stopnjo zaznane poklicne izgorelosti na vseh dimenzijah. Supervizant v procesu supervizije dobi prostor in priložnost, da svoje probleme izpostavi, uporablja manj strategij izogibanja stresnim situacijam, kar rezultira v izboljšanju vseh vidikov zaznane poklicne izgorelosti. Pri tem ni pomembna samo vključenost v supervizijski proces, ampak tudi drugi dejavniki. Večletna vključenost v supervizijski proces rezultira v zmanjšanju doživljanja čustvene izčrpanosti ter pripomore k povečanju aktivnega spoprijemanja s stresnimi situacijami. Večje število srečanj supervizijske skupine v posameznem šolskem letu vpliva na večjo intenziteto doživljanja osebne izpolnitve.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - 2023 ; Ljubljana : [A. Ćorić]
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 168064771

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL
    DOI

Vnos na polico