UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
POLETNI DELOVNI ČAS 2024:
1.7. - 30. 8. 2024 ponedeljek - petek od 8.00 do 14.00, razen
29. 7. - 9. 8. 2024 - ko bo knjižnica ZAPRTA zaradi kolektivnega dopusta.
Julija, avgsta in septembra: zaprto ob sobotah.
Hvala za razumevanje.

OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči

Članom naše knjižnice nudimo izposojo e-knjig v e-knjižnici BIBLOS
  • Motnje sluha pri otrocih z razcepi v orofacialnem področju in njihov govor [Elektronski vir] = Hearing disorders and speech in children with orofacial clefts : magistrsko delo
    Jager, Hana
    Razcepi v orofacialnem področju so redke prirojene anomalije zgornje aerodigestivne cevi. V Sloveniji se letno rodi približno 30 otrok s to motnjo. Na pomembne funkcije otroka vpliva predvsem razcep ... neba. Poznavanje povezave med stanjem sluha in govorno-jezikovnim razvojem otrok z razcepi je ključno za uspešno načrtovanje logopedske dejavnosti na področju preventive in rehabilitacije. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali anatomijo in razvoj ustne votline in ušesa. Opisali smo vrste razcepov v orofacialnem področju, vključno z epidemiologijo in etiologijo le-teh. Natančno smo predstavili funkcionalne posledice razcepov v orofacialnem področju, pri čemer smo se osredotočili na spremembe v govoru in sluhu. Predstavili smo tudi morebitne vzroke za motnje govorjenih glasov pri otrocih z razcepi. V empiričnem delu predstavljamo protokol, ki smo ga uporabili za namen izvedbe raziskave. V raziskavi smo za statistično obdelavo podatkov uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop. Želeli smo preveriti, kako pogoste so motnje sluha pri otrocih z razcepom neba (palatoshisis) in enostranskim ali obojestranskim razcepom ustnice, čeljustnega grebena in neba (cheilognathopalatoshisis unilateralis/bilateralis), ki so vodeni na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana (Klinika za ORL in CFK). Podatke smo povzeli iz zdravstvene dokumentacije (foniatrične, avdiološke in logopedske ambulante). Preverili smo, koliko otrok z omenjenimi razcepi v orofacialnem področju ima okvaro sluha, kako je stanje sluha otrok z razcepi povezano z govorno-jezikovnim razvojem, s hipernazalnostjo, kompenzatorno izreko in motnjami artikulacije v govoru. V raziskavo smo vključili otroke z razcepom neba (30 otrok) in otroke z razcepom ustnice, čeljustnega grebena in neba (16 otrok), ki so bili rojeni v treh zaporednih letih (2015-2017). Podatke smo torej dobili za 46 otrok. Ugotovili smo, da prisotnost razcepa v orofacialnem področju v naši raziskavi v več kot dveh tretjinah primerov negativno vpliva na stanje sluha pred palatoplastiko, kar pomeni, da več kot tretjina preiskovancev z razcepom slabše sliši. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da skoraj tri četrtine staršev otrok z razcepi in sočasno okvaro sluha ni opazilo, da njihov otrok slabo sliši. Slabši sluh so namesto staršev ugotovili na Kliniki za ORL in CFK, ko je bila na pregledu opravljena tudi preiskava sluha. Rezultati raziskave so pokazali, da med skupinama otrok z dolgotrajno okvaro sluha (v trajanju več kot 6 mesecev) in brez dolgotrajne okvare sluha ne obstaja statistično pomembna razlika o razumljivosti govora (p = 0.494). Prav tako nismo našli statistično pomembne razlike med skupinama preiskovancev glede velikosti besednega zaklada (p = 0.867), prisotnosti zaostanka na govorno-jezikovnem področju (p = 0.309), prisotnosti kompenzatorne izreke v govoru (p = 0.743) in prisotnosti motenj artikulacije v govoru (p = 0.813). Ugotovili smo, da je bila hipernazalnost pred začetkom logopedske terapije pri otrocih z razcepom v orofacialnem področju prisotna pri več kot polovici preiskovancev. Zanimalo nas je tudi, kako se skupina preiskovancev s sindromi razlikuje od skupine brez sindromov glede na prisotnost dolgotrajne okvare sluha, velikost besednega zaklada, zaostanka na govorno-jezikovnem področju, hipernazalosti, kompenzatrne izreke in motenj artikulacije. Rezultati so pokazali, da glede pojavnosti dogotrajne okvare sluha med skupinama ne obstaja statistično pomembna razlika (p = 0.132). Ugotovili smo, da je v skupini otrok s sindromi in razcepom neba pri vseh preiskovancih prisoten zmanjšan besedni zaklad, zaostanek na govorno-jezikovnem področju, hipernazalnost, kompenzatorna izreka in motnja artikulacije, medtem ko je bila pojavost le-teh v skupini otrok s sindromi in razcepom neba manjša. V raziskavi smo bili omejeni s številom otrok z z razcepom neba (palatoshisis) in enostranskim ali obojestranskim razcepom ustnice, čeljustnega grebena in neba (cheilognathopalatoshisis unilateralis/bilateralis), ki so se rodili v treh zaporednih letih, zato je vzorec naše raziskave relativno majhen. Zanimivo bi bilo podobno zastavljeno raziskavo ponoviti na večjem vzorcu, hkrati pa bi bilo zanimivo otrokom slediti v prihodnje in spremljati njihov učni in končni akademski uspeh. Rezultati raziskave pa so potrdili, da je protokol obravnave otrok z razcepom neba pravilen, saj je redno sledenje sluha in ukrepanje ob okvari sluha edini način, da otroku z razcepom omogočimo čim bolj normalen razvoj. Logopedsko obravnavo mora otrok z razcepom dobiti po možnosti že pred operacijo neba, predvsem pa po tej operaciji. Tako je logoped skupaj z aktivnimi starši ključen za otrokov govorni in splošni razvoj.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [H. Jager], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 200967427

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico