UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Besedoslovne in retorične značilnosti v Slomškovih treh pridigah o jeziku : magistrsko delo
    Koražija, Nataša, 1978-
    V 18. stoletju sta na današnjem slovenskem ozemlju obstajala dva knjižna jezika (osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski - severovzhodni štajerski in panonski), ki sta se uporabljala med Slovenci v ... Avstriji (ob nemškem in latinskem jeziku tudi osrednjeslovenski) in v državi Ogrski (ob madžarskem, kajkavskem in latinskem jeziku tudi vzhodnoslovenski). Severovzhodni štajerski jezik je bil za razliko od prekmurskega ves čas vključen v skupni slovenski jezikovni prostor, vendar pa je njegova panonskost v začetku 19. stoletja prav tako vzpodbudila poskuse, da se normira kot knjižna različica, neodvisna od osrednjeslovenske. Slomšek pa je odklanjal poskuse, normirati več knjižnih različic (Metelkovo osrednjeslovensko, Dajnkovo vzhodnoštajersko, koroško in prekmursko različico slovenskega knjižnega jezika), saj je ob enotnem slovenskem ozemlju, na katerem živi en narod, videl tudi enotni knjižni jezik. Zavzemal se je za tako obliko knjižnega jezika, ki bo temeljila na skupnih značilnostih vseh govorov in bo tako enako dostopna vsem Slovencem. Vedel je, da več knjižnih različic ne prinaša enotnega knjižnega jezika, zato je pozival takratne slovenske pisce, naj najdejo neko skupno pot, nek kompromis, ki bi pripeljal do tega. Slomšek pa je ves čas vztrajno ponavljal da "Slovenec je Kranjec, Korošec kakor Štajerec, bratje smo drug drugemu prav tako kot Sava, Drava, Mura in Savinja, ki tečejo skozi naše dežele, pa se na koncu prijazno snidejo. Srečen bo čas, ko bode v jeziku ena slovstvena hiša, eden rod, eno slovenstvo, en govor!" (Zavrnik 1996: 34) S temi besedami je želel dokazati, da smo Slovenci vsi, ne glede na to, na katerem delu slovenskega ozemlja živimo. Slovence je želel združiti tudi z enotnim knjižnim jezikom, zato ni uporabljal le besed, ki so značilne predvsem v njegovem ožjem rojstnem kraju, ampak jih je jemal tudi iz drugih slovenskih pokrajin. Slomšek je bil tudi izjemen in nadarjen pridigar, kar potrjujejo njegove pridige, govori in drugi spisi. Imel je namreč izjemno sposobnost, prilagoditi se naslovniku, njegovim potrebam, sposobnostim in situaciji, kar pomeni, da je moral retoriko teoretično in praktično obvladati.V njegovih pridigah najdemo ogromno retoričnih prvin (npr. starinsko besedje, reki, pregovori, stilno zaznamovan besedni red ipd.), ki dajejo poseben čar in so značilne za njegovo govorjenje.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [N. Koražija], 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 16940808

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
D MAG 811SLV KORAŽIJA N. Besedoslovne
IN: 320090104 D MAG 811SLV KORAŽIJA N. Besedoslovne
IN: 320090104 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico