Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.
Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
13.
Recent theories on the evolution of language = Sodobne teorije o evoluciji jezika : diplomsko delo
Guberinič, Tina
Ljudje nismo edini, ki komuniciramo. Ravno nasprotno, vsa živa bitja imajo razvit nek način komuniciranja. Vendar pa je človeški jezik v primerjavi z ostalimi komunikacijskimi sistemi veliko bolj ...kompleksen in edinstven. Ljudje smo sposobni iz omejenega števila glasov ustvariti neomejeno število izrazov. Človeška komunikacija v nasprotju z živalsko, instinktivna, nastaja zavestno in je nepredvidljiva. Zato lahko trdimo, da je človek edina vrsta, ki pozna jezik. Obstaja veliko teorij, zakaj so ljudje začeli govoriti, saj igra jezik pomembno vlogo na različnih področjih družbenega življenja. Pojava jezika je človeški vrsti prinesla mnogo prednosti. Bolje so lahko koordinirali lov in nabiranje hrane, različne generacije so si preko jezika izmenjavale pomembne informacije, boljši govorci so imeli boljše možnosti za razmnoževanje in s tem več potomcev. Nekateri avtorji primerjajo človeški govor s fenomenom socialnega negovanja, ki ga je moč najti pri primatih. Oboje služi ohranjanju prijateljstva in širjenju socialne mreže. Težko je ugotoviti, kako je jezik nastal. Darwin je predvideval, da je jezik preddispozicija v možganih, podobno, kot so instinkti pri živalih, ki pridejo do izraza, kadar se pojavi stimulacija iz okolja. Pinker in Bloom sta trdila, da se je jezik razvil z naravno selekcijo. Nekateri nevrološki procesi, ki so pomembni za razvoj jezika, so se lahko razvili iz struktur, ki jih je moč najti tudi pri primatih. Vendar pa je zelo verjetno, da se deli jezika niso razvili s selekcijo, temveč z eksaptacijo kognitivnih struktur pomembnih za lov, nabiralništvo, izdelavo orodja itd., torej kot stranski produkt nekih drugih kognitivnih struktur. Če proučimo različne sodobne teorije o nastanku jezika, lahko trdimo, da odgovor na vprašanje, kako je le ta nastal, leži nekje med selekcionističnim in eksaptacijskim pogledom.
Vrsta gradiva - diplomsko delo
; neleposlovje za odrasle
Založništvo in izdelava - Maribor : [T. Guberinič], 2009
M DIPL 811ANG GUBERINIČ T. Recent IN: 320090166
M DIPL 811ANG GUBERINIČ T. Recent IN: 320090166
prosto - za čitalnico
Vnos na polico
Dodajanje gradiva na polico je uspelo.
Dodajanje gradiva na polico je spodletelo.
Dodajanje gradiva na polico ni bilo potrebno.
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.
Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM