UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev : doktorska disertacija
    Humar, Marjeta
    Protipomenskost kot jezikovni pojav temelji na specifičnem načinu človekovega dojemanja sveta, ki ga sestavljajo nasprotja, kar ugotavlja psihologija, princip nasprotja je značilen za različne ... filozofske smeri, je prvina logike, pomemben element govorništva in literarnega izražanja. Osnovni element protipomenskosti v jeziku je protipomenka ali antonim. Najpreprostejša definicija protipomenke je beseda ali besedna zveza z nasprotnim pomenom. Protipomenskost se tako nanaša na razmerje med besedami. S protipomenskostjo se ukvarja pomenoslovje, ki temu razmerju v splošnem jeziku posveča več pozornosti zlasti od 60. let 20. stoletja naprej, zlasti ruski (Apresjan, Novikov, Kobozeva), češki (Filipec), slovaški (Mistrík, Dolník), francoski (Guilbert), angleški (Lyons), bolgarski (Gočev) in drugi jezikoslovci. Na področju Jugoslavije so se s protipomenskostjo največ ukvarjali Srbi (Gortan - Premk, Dragičević) in Hrvatje (Šarić, Mihaljević, Hudeček). V slovenskih slovnicah so protipomenke prvič omenjene v Toporišičevi slovnici (1998), natančneje pa so prikazane v delih Marije Golden in Ade Vidovič Muha. Bistvene razlike v pojmovanju protipomenskosti se kažejo v delitvi protipomenk. Najbolj sporna je t. i. konverzivnost ali konverznost, ki je nekateri ne štejejo k protipomenskosti (zlasti tisti, ki izhajajo iz Lyonsa), pač pa k opozicijam. Od 80. let naprej nastajajo študije, ki obravnavajo posamezne elemente protipomenskosti: binarnost, besedotvorne značilnosti protipomenk (Stramljič Breznik), srednji člen, pomenska polja, značilna za protipomenke. Slovaropisna teorija, kot je pokazal pregled, priporoča navajanje protipomenk v splošnih slovarjih. Terminološki slovaropisni priročniki na protipomenskost redkeje opozarjajo. Poudarjajo pa, da se protipomensko razmerje zmeraj vzpostavlja med protipomenkama na istem strokovnem področju in da je protipomenke treba navajati parno. S terminološko protipomenskostjo so se največ ukvarjali Hrvatje (Mihaljević, Hudeček), ki ugotavljajo nekatere slabosti navajanja protipomenk v terminoloških slovarjih, zlasti neustrezno različno strukturiranost definicij. Zelo pomemben je njihov delež pri določitvi vrst terminoloških protipomenk (Mihaljević, Šarić). Te delijo na kvalitativne, vektorske, komplementarne, koordinacijske in konverzivne. Bistvena razlika med protipomenkami v splošnem jeziku in tistimi v terminologiji je, da ni t. i. gradacijskih ali stopnjevalnih/stopnjevitostnih, saj je pomen terminov natančno določen. Pri analizi protipomenk v slovenskih terminoloških slovarjih so se pokazala nekatera dejstva, na katera jezikoslovje do sedaj ni opozarjalo. Nosilci protipomenskosti so t. i. RPS (razlikovalne pomenske sestavine), teh pa je v definiciji lahko več, tako se lahko v okviru ene razlage vzpostavi več enakih ali različnih protipomenskih razmerij. Dosedanje delitve terminoloških protipomenk na vrste so se glede na gradivo slovenskih terminoloških slovarjev izkazale kot manj ustrezne, zato uvajam naslednje vrste: absolutne, nasprotnolastnostne, xv nasprotnodejanjske, nasprotnoprocesne, nasprotnosmerne, nasprotnopoložajne, nasprotnočasne, nasprotnoosebne in količinske protipomenke. Prikazovanje protipomenk v slovenskih slovarjih ima dolgotrajno tradicijo, saj se začne že v t. i. neknjižnih slovarjih v jezikoslovnih delih slovenskih protestantov in nadaljuje s Cigaletovo Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča (1880), kjer so protipomenke prvič označene, in sicer kot opp. Ta oznaka kaže na povezanost Cigaletovega slovarja s češkim slovarjem Německo-český Slovník védeckého názvosloví pro gymnasia a reálne školy (1853) in s Šulekovo Terminologijo (1874). Tako oznako je uporabil tudi Pleteršnik v Slovensko-nemškem slovarju (1894). V vseh treh slovarjih je izkazanih razmeroma malo protipomenk. Največji problem je neparno prikazovanje. S Slovarjem slovenskega knjižnega jezika se uveljavi oznaka ant. (antonim), ki jo ob protipomenka in nasprotje, najpogosteje uporabljajo nov
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [Maribor : M. Humar], 2013
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 20023816

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM
    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

    Dostop z namenskih računalnikov v prostorih NUK



Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
D DIS 811SLV HUMAR M. Protipomenskost
IN: 320130180 D DIS 811SLV HUMAR M. Protipomenskost
IN: 320130180 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico