UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Pedagoški inštitut, Ljubljana (PILJ)
  • Udizał rodziców w zreformowanej edukacji
    Kowalczyk-Szymańska, Mirosława
    SODELOVANJE STARŠEV V PRENOVLJENEM IZOBRAŽEVANJU MirosŢawa Kowalczyk Szymaûska Leta 1999 so na Poljskem uvedli reformo sistema nacionalnega izobraževanja. Bistveni element reforme je t.i. ... izobraževalno sodelovanje oziroma povečevanjevpliva staršev pri izobraževanju otrok. Zahvaljujoč reformi izobraževanja se je okrepil sistem, ki temelji na osebnih in partnerskih odnosih med učitelji, starši, otroki, integracijski element pa je postala šola. Reforma je izvirala mdr. iz negativne ocene vzgojnega dela šole, tudi "pomanjkanja sodelovanja med šolo in družino". Cilj prizadevanj je bila, v kontekstu sodelovanja z družinskim okoljem, "obnovitev naravne odgovornosti zausodo otroka, ki bi jo morale nositi otrokove najbližje osebe ...". To je izviralo mdr. iz prodružinske politike vlade, ki poudarja tudi "dvigovanje avtoritete družine, ustvarjanje kulture pozitivnih vzorcev, pomoč družini pri vzgoji, sodelovanje šole s starši". V zvezi s takimi predpostavkami je postalaotrokova družina brezpogojna prioriteta pri vzgoji mladostnika, starši pa so dobili možnost "odločanja o celotnem procesu otrokove vzgoje, tudi o tistem delu, ki poteka v šoli". Torej bi morala biti družba nove prenovljene šole integrirana skupnost staršev, učiteljev in učencev, ki jih povezujejo odnosi temelječi na spoštovanju osebe in partnerstvu. Iz tega je sledilo vprašanje: Kakšna je dejanska uresničitev predpostavk reforme sistema izobraževanja oziroma resnično sodelovanje staršev pri vsakodnevnem didaktično-vzgojnem delu šole? V zvezi s tem referat predstavlja sklepe, izvirajoče iz raziskav, ki so potekale na tem področju: 1. Predpostavke reforme izobraževanja na Poljskem še niso zaživele v zavesti staršev. Na to kažejo naslednji izsledki: - starši se opredeljujejo pri izbiri šole predvsem glede na dejavnike, ki se tičejo lokacije in financ, ne pa na vzgojno-izobraževalno ponudbo šole; - starši se zelo malo zanimajo za šolske statute in šolske didaktične ter vzgojne programe; - starši dajejo prednost tradicionalnim oblikam stikov z učitelji; - starši se ne zanimajo za delo v svetih staršev in niso aktivni pri sodelovanju s šolo; - starši se ne zanimajo za pridobivanje pedagoškega znanja na temo otroške vzgoje v šoli; - starši ne razumejo novih načel ocenjevanja otrok. V sklepu je poudarjeno napačno mišljenje o reformi, prepričanje, da se šola avtomatično spremeni in da pride do takojšnih sprememb v zavesti staršev. Priznava, da reforma izobraževanja predpostavlja subjektiviteto staršev, učiteljev in učencev. Vendar dejstvo, da se nekoga poimenuje subjekt, še ne pomeni, da bo subjekt tudi postal. V prenovljenem izobraževanju se predpostavlja močno aktivnost staršev v šolskem okolju. Ampak obstajajo resni dvomi o tem, ali so starši za to res zainteresirani in v kakšni meri. Sklep poudarja dve vprašanji: Kako široko starši gledajo na svojo aktivnost v odgovornosti za dogodke, ki jih realno obkrožajo? in kako široko vidijo svojo vlogo in aktivnost v reformi izobraževanja? Ugotavlja, da so bili starši le postavljeni pred predpostavke reforme, kajti vse kaže na to, da se je v njihovo zavest vtisnila slika neprenovljene šole. Ugotavlja torej, da bi morale razprave o reformi izobraževanja v večji meri prispevati k povečevanju izobraževalne zavesti staršev, s posebnim poudarkom na bistvu sprememb in njihovo vlogo na tem področju.
    Vir: Vloga pedagoške teorije v šolskih reformah na Poljskem in v Sloveniji = Rola teorii pedagogicznej w reformach szkolnictwa w Polsce i w Slowenii (Str. 109-116)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2000
    Jezik - poljski
    COBISS.SI-ID - 700503

Vnos na polico