UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana - vsi oddelki (SAZU)
  • Primerjava slovenskih in ruskih pravljičnih likov v luči pomanjševalnic : diplomsko delo
    Špelec, Sara
    V diplomskem delu se ukvarjam z jezikovno primerjavo likov čudežnih ljudskih pravljic, natančneje z manjšalnimi oblikami občnih in lastnih imen, ki tako v tekstu kot v dialogu opredeljujejo ... karakterne poteze likov. Pravljične like je prvi opredelil znameniti ruski folklorist Vladimir Jakovljevi. Propp. Kot vzorčno primerjavo slovensko-ruskega gradiva sem izbrala rusko čudežno pravljico "Volšebnoe kolʹco" ( "Čarobni prstan") in slovensko čudežno pravljico "Železni prstan" (v nadaljevanju RR, t.j. ruska različica in SR, t.j. slovenska različica), ki imata podobni sižejski liniji in šest od sedmih Proppovih pravljičnih likov. Po njegovi terminologiji so pravljični liki slede.i: junak, škodljivec, darovalec, pomočnik, carična in njen oče, pošiljatelj ter lažni junak, ki v omenjenih pravljicah edini ne nastopa. Izbrani pravljici sta knjižna zapisa, ki ponazarjata ustaljen obrazec zapisovanja ruskih in slovenskih čudežnih pravljic. Zaključne ugotovitve so povezane izključno s primerjanima različicama, čeprav bi bilo marsikatero mogoče posplošiti. Tudi v drugih ruskih čudežnih pravljicah je namreč veliko pomanjševalnic, uporabljenih bodisi v govoru bodisi v opisu posameznih likov, medtem ko jih je v slovenskih čudežnih pravljicah potrebno iskati z lupo. V grobem me je zato zanimalo dvoje: 1) Na kak način raba manjšalnih oblik sooblikuje karakter likov RR? 2) Ali v SR obstaja stilistični postopek, ki opravlja podobno funkcijo kot pomanj.evalnice v RR? Dela sem se lotila v treh sklopih. Najprej sem naredila tabelarni izpis celotnega imenskega korpusa obeh različic in ga razdelila na tekst ter dialog. Želela sem namreč, da je že iz tabel razvidno, v katerem izmed njiju je manjšalnih imen več in v katerih imenskih kategorijah prevladujejo. Sledi osrednji del naloge, v katerem izpišem vsa manjšalna imena in njihove besedne podstave opremim z razlagami iz etimoloških in razlagalnih slovarjev, nato pa manjšalne oblike skušam umestiti še v sodobna besedotvorna sistema obeh jezikov. V sklepnem delu s pomočjo dveh Vennovih diagramom prikažem manjšalne sufikse obeh različic in razmerje manjšalnih oblik v tekstu ter dialogu RR. Naj manjšalne sufikse naštejem: -ʺkʺ, -ʹkʺ, -ʹcʹ, -ʹca, -ʹce, -ica, -ikʺ, -ęsʹ, -ętʺ. Zdaj lahko odgovorim na uvodna vprašanja. Liki RR so tudi zaradi rabe pomanjševalnic precej drugačni od likov SR. Pomanjševalnice v RR zmanjšujejo vrednostne razlike med liki: uporabljajo jih tako dobri kot slabi, pogoj je le, da so deltega, t.j. junakovega sveta. 219 Pomanj.evalnice torej like na vrednostni lestvici izenačijo, vzpostavijo pa delitev na tostranske in onstranske like. Tostranski bivajo v junakovem svetu, ki je poln pomanjševalnic, onstranski pa si z njimi niso najbolj na ti. V SR ni stilističnega postopka, ki bi opravljal podobno funkcijo kot pomanjševalnice v RR. Pripoved v SR nekoliko oživi le, ko zapisovalec začuti odpor do mučiteljev nedolžnega bitja. Takrat nam postreže celo s kakšno slabšalnico, a ne pretirava: pripoved je še zmeraj precej omledna. V tekstu RR je precej raznolikih pomanjševalnic. Nekaj jih je že davno nazaj in v ve.ini slovanskih jezikov izgubilo manj.alni pomen, druge so ga izgubile kasneje, tretje so pre.le v ljubkovalnice, kar nekaj pa jih je manjšalni pomen ohranilo. Zaradi opisanega kolačka pomanjševalnice v tekstu nabralca ne učinkujejo tako izrazito - bolj sočne so tiste v dialogu. V dialogu je več pomanjševalnic, ki so manjšalnost izgubile kasneje in so v pravljičnem kontekstu morda vse do danes ohranile manjšalen pomen. Če je v ospredju SR pravljična struktura, ki s kažipoti usmerja svoje marionetne like, potem liki RR kažipotov nedvomno ne potrebujejo. Tudi zaradi rabe pomanjševalnic so center in gibalo celotnega dogajanja. Prihodnjim knjižnim izdajam slovenskih pravljic za popotnico podarjam koš pomanjševalnic, ki naj jih spremljajo vedno in povsod.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [S. Špelec], dec. 2010
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 44416866

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - etimol.-onom.sekcija
 II 0000173288
IN: 7978694 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - etimol.-onom.sekcija
 II 173288
IN: 7978694 		prosto - na dom, čas izposoje: 21 dni
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico