Namen članka je prikazati pomen čustev pri učenju na delovnem mestu. Čustva so element, ki priteguje vse večjo pozornost različnih ved, med drugim so vse bolj intenzivna prizadevanja raziskovalcev, ...da bi razumeli vlogo čustev pri učenju. Skozi pregled literature, ki je zasnovan predvsem na psihološki in socialno psihološki teoretični perspektivi, je utemeljena glavna teza o pomembni vlogi čustev pri učenju, ki jo velja upoštevati pri spodbujanju kakovostnega učenja na delovnem mestu. Pregledu različnih opredelitev čustev sledi obravnava čustev pri učenju, nato pa so predstavljeni nekateri specifični vidiki čustev ob učenju na delovnem mestu. Pri tem je razvidno, da je to specifično področje še precej neraziskano in nima oblikovanega enotnega teoretičnega okvira. Kljub temu lahko ugotovimo, da je odnos med čustvi in učenjem na delovnem mestu kompleksen in vzajemen. Analiza obravnavane literature kaže, da ni smotrno spregledati vloge, ki jo ima čustveno doživljanje delavcev, ko se učijo na delovnem mestu.
This chapter consists of two reflective accounts from Slovenia. Both accounts are connected with Barica Marentič Požarnik, who in Part I of this 30th anniversary volume directly linked her personal ...professional development to the International Study Association on Teachers and Teaching (ISATT) during its emergent years as an organisation. In this chapter in the fifth and closing section, Marentič Požarnik’s counterparts follow in the footsteps that their senior colleague and mentor planted and make tracks of their own. They crystallise how ISATT has affected their professional development and influenced their lines of research as they - and ISATT - press towards the future.
Reflektivno razmišljanje smatra se važnim dijelom učenja. Glavna svrha ovoga istraživanja bila je procijeniti korištenje zadataka koji potiču reflektivno razmišljanje u obrazovanju učitelja. ...Istraživanje je imalo za cilj ispitati motrišta studenata o nekim čimbenicima pismenih zadataka koji potiču reflektivno razmišljanje i razinu reflektivnog pisanja. Rezultati su pokazali da studenti smatraju zadatke koji potiču reflektivno razmišljanje smislenima, važnima i korisnima. Međutim razina reflektivnog pisanja bila je prilično niska. U radu se raspravlja o praktičnim implikacijama rezultata istraživanja. Zaključuje se da uključivanjem studenata u rješavanje zadataka koji potiču reflektivno razmišljanje možemo potaknuti dublje učenje.
PDF
