Pri Slovenski matici je izšla imenitna knjiga izbranih pisem italijanskega pesnika Francesca Petrarce, ki je po svoji vsebini, številnih aluzijah ter idejnih odvodih v okviru antičnega izročila za ...ljubitelje književnosti in humanizma prava poslastica. Prevajalca Anja Božič in Brane Senegačnik sta pripravila posrečen izbor iz sicer obsežne zbirke Petrarcovih pisem domačim oziroma prijateljem (Rerum familiarum libri), ki sta ga razdelila na tri dele: Prijateljem, V spodnji svet, kjer gre za antične avtorje, ter pisma V zgornji svet, namenjena Petrarcovim sodobnikom.
Vprašanje (dis)kontinuitete med etiko in politiko je civilni živec renesančnega humanizma v historični ontogenezi, ki se začne s Salutatijem, razvija s Ficinom in sklepa z Machiavellijem. Tragično ...sirensko petje človeškega bivanja vseskozi zapeljuje, a nikdar ne preglasi vzgornih upov k praksi usmerjene človeškosti, ki spekulacijo uresničuje skozi dejavnost, kontemplacijo udejanja skozi politiko, sveto izpričuje skozi posvetnost. Humanistična duhovna in filozofska prenova ciceronskega nauka o dobrem delovanju na pragu modernosti nemirno, pa vendar srečno pripelje antropološko vexata quaestio skozi Scilo in Karibdo družbene etike, nihajoče med jajcem in jabolkom (ab ovo usque ad mala) Salutatijevega voluntarističnega optimizma, Ficinovega novoplatonizma in Machiavellijevega antropološkega pesimizma, med zemljo, nebom in breznom. Civilni humanizem še danes budi in bodri vse, ki se v somraku človeškosti še trudijo služiti kvalificiranemu življenju.
Članek obravnava motiv potovanja, kakor nastopa že v prvih kulturnih formacijah v prazgodovini. Opozori na pomen naracije, s katero so miti in poetični opisi potovanj dobili svojo celostno formo. Dva ...temeljna modela motiva potovanja sta Homerjeva Odiseja in starozavezni kanon Biblije. Članek obravnava ep Argonautika Apolonija Rodoškega iz dobe helenizma. Prikaže pa inovativno in drzno interpretacijo slovenskega baročnega pisca J.L. Schönlebna iz 17. stoletja. Ta je na podlagi dveh grških avtorjev iz pozne antike (5. stoletje), Sozomena in Zosima, opisal, kako so Jazon in Argonavti ustanovili Emono leta 1222 pr. K., nato pa prišli do Jadrana po skritem rečnem prehodu mimo Predjame, po reki Vipavi in Soči.
Članek obravnava motiv potovanja, kakor nastopa že v prvih kulturnih formacijah v prazgodovini. Opozori na pomen naracije, s katero so miti in poetični opisi potovanj dobili svojo celostno formo. Dva ...temeljna modela motiva potovanja sta Homerjeva Odiseja in starozavezni kanon Biblije. Članek obravnava ep Argonautika Apolonija Rodoškega iz dobe helenizma. Prikaže pa inovativno in drzno interpretacijo slovenskega baročnega pisca J.L. Schönlebna iz 17. stoletja. Ta je na podlagi dveh grških avtorjev iz pozne antike (5. stoletje), Sozomena in Zosima, opisal, kako so Jazon in Argonavti ustanovili Emono leta 1222 pr. K., nato pa prišli do Jadrana po skritem rečnem prehodu mimo Predjame, po reki Vipavi in Soči.
In the area of social conflicts that divide nations, including in the field of religious beliefs, the text in the form of dialogue seeks to unfold the common base of different religions. The text ...includes twenty representatives of different religions. Despite the differences in ceremonies, their basis, in its depth, is universal and common. The personified Word of God is the one that expresses it the best.
Članak donosi pregled ključnih momenata u paradigmatičnoj preobrazbi paradigme filozofije prirode u renesansi, i to kroz prijedlog epistemoloških rezova koji su obilježili znanstvenu revoluciju na ...teorijskom i filozofskom planu. S kritike peripatetičke filozofije prelazi se u 15. stoljeću na nove interpretacije platoničkih i novoplatoničkih tekstova, preko strogog razračunavanja s tradicionalnim peripatetičkim poimanjem prirode koje je Frane Petrić naumio zamijeniti pojmovima izvedenim iz predsokratovske filozofije, pa sve do složenog renesansnog shvaćanja prirode koje, premda vitalno i evolutivno, nije uključivalo matematiku; u onodobnoj filozofiji ona je i dalje empirijska metoda mjerenja, kvantitativna, te joj je na taj način zapriječena uloga uzročnog i ontološkog objašnjenja. U okvirima evolutivnog razumijevanja univerzuma, potencijalno beskonačnog, upravo se to ukazuje kao inovativni doseg i istodobno ograničenje filozofije prirode Frane Petrića i Giordana Bruna. U ovom se prilogu nastoje istaknuti konvergencije i divergencije u njihovu mišljenju.
PDF
