Poljanski rokopis je najverjetneje nastal ob koncu 18. ali v začetku 19. stoletja v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Zemljepisno se uvršča na področje rovtarske narečne skupine, močno zaznamovane ...z gorenjskimi narečnimi inovacijami, medtem ko je bila v času njegovega nastanka na tem področju aktualna osrednjeslovenska ali kranjska knjižna različica. Avtor rokopisa ni znan, lahko pa opredelimo naslovnika, namen nastanka besedila in razmerje do znanih predlog, versko-politične razmere v času nastanka in vpliv teh dejavnikov na jezikovno podobo rokopisa. Analiza posameznih glasovnih pojavov pokaže, da je avtor rokopisa upošteval tako protestantsko knjižno tradicijo kot tudi sočasno osrednjeslovensko knjižno različico, značilni pa so tudi številni gorenjsko-rovtarski narečni pojavi, ki za takratno osrednjeslovensko knjižno različico niso bili sprejemljivi.
Predmet prispevka je slovenska knjižna izdaja legende o sveti Genovefi z naslovom Ena Lepa lubezniva inu branja vredna historja od te po nadovžnu ven izgnane svete Grafnje Genofefe iz tega mesta ...Pfalz, izdana okrog leta 1800 v Kranju. Uvodoma povzamemo genezo legende o Genovefi ter verzije legende Martina Cochemskega, po čigar besedilu je nastal tudi slovenski knjižni prevod. Domneve, da je legendo o Genovefi v knjižni izdaji prevedel Pavel Knobl, so bile vsaj deloma ovržene. V članku postavimo tezo, da bi knjižna izdaja legende o sveti Genovefi lahko nastala tudi kot natis že obstoječega rokopisa, ki bi lahko nastal v okviru slovenske rokopisne kulture 18. stoletja in danes ni poznan. Izhodišče teze sta dejstvi, da so se dela Martina Cochemskega v slovenščini v 18. stoletju prevajala in širila v mediju rokopisne kulture, za ta medij pa je značilen tudi specifičen jezik, zaznamovan z večjo narečnostjo, variantnostjo in močnim vplivom nemškega jezika. Primerjava jezika knjižne izdaje legende o sveti Genovefi z dvema rokopisnima prevodoma pripovednih del Martina Cochemskega v slovenščino – tj. koroškega rokopisa Dober legent teh svetnikov iz sredine ali druge polovice 18. stoletja in gorenjsko-rovtarskega Poljanskega rokopisa s prehoda iz 18. v 19. stoletje – razkrije določena ujemanja, ki bi lahko nakazovala obstoj predhodnega rokopisa, nastalega v okviru rokopisne kulture. Obravnavano knjižno izdajo in rokopisno kulturo povezuje tudi kratka ljudska pobožnost v dodatku na koncu knjige, ki je v nemškem izvirniku ni.
The relationship between developments in a “real” society and the portrayal of this society in literature can be studied by analyzing the linguistic picture of the world using the componential ...analysis method. The concept of the linguistic picture of the world has been developed by various interdisciplinary directions in Europe and the US, relying on the ideas of Wilhelm von Humboldt, who conceived of language as a specific manifestation of culture. The linguistic picture of the world is an interpretation, conceptualization, and presentation of the world conveyed through language. A componential analysis was conducted to compare the semantic components of the concept of early-nineteenth-century society and the components of the same concept in a literary work of the Slovenian Biedermeier (i.e., the first original Slovenian narrative). The results of this analysis showed differences in the concept’s content that can be identified as criticism of the real society and an alternative reading option.
Brz razvoj digitalne humanistike i njezinih metoda omogućili su prije svega sve veći kapacitet računala i mogućnost izrade opsežnih računalno čitljivih korpusa tekstova koji omogućuju tzv. udaljeno ...čitanje. Unatoč teorijskim stavovima da pomno čitanje treba zamijeniti udaljenim čita-njem, istraživanja potvrđuju da je relevantno kvantitativno istraživanje moguće samo na temelju poznavanja rezultata istraživanja klasične književne povijesti. Stilometrijom kao kvantitativnom statističkom analizom stila odnosno međusobnom usporedbom tekstova na temelju mjerljivih obilježja dobivamo uvid samo u određeni segment stila, ali i uvid u veću skupinu tekstova u koju su uključeni i nekanonski tekstovi čiju su važnost istaknuli i drugi smjerovi u istraživanju književnosti. Ot-krivamo da prikaz rezultata stilometrijske analize slovenske pripovjedne književnosti od prve polovice 17. stoljeća do prve izvorne slovenske priče iz 1836. godine predstavlja pojedina razdoblja razvoja slovenske pripovjedne književnosti s prepoznatljivim snažnijim autorskim signali-ma, a unutar razdoblja i sa žanrovskim signalima. Određene veze među njima ukazuju na potrebu daljnjih, detaljnijih istraživanja.
V
tridesetih letih 19. stoletja je nastala prva (izvirna) slovenska pripoved
Sreča v nesreči
(1836) avtorja Janeza
Ciglerja. Raziskovalci slovenske literature so velik vpliv na nastanek tega
dela ...pripisovali bavarskemu pisatelju Christophu Schmidu, tako v vsebini kot
strukturi, ideji in pripovednemu slogu, pa tudi sledenju duhu časa in
upoštevanju tradicije. Podrobneje so se posvečali zlasti vsebinskim
primerjavam, ne pa tudi analizam podobnosti stila. S paketom Stylo v
statističnem programskem okolju R za napredne stilistične analize zbirk besedil
smo zato izvedli stilometrično analizo Ciglerjevih in Schmidovih prevedenih del
ter nekaterih prevodov pripovedne literature obravnavanega obdobja. Ob
upoštevanju določenih omejitev, kot so omejena količina besedil, prevedena in
izvirna literatura in žanrska raznolikost, je analiza potrdila izviren
Ciglerjev slog in odprla nova vprašanja glede avtorstva nekaterih del.
The first original Slovenian story,
Sreča
v nesreči
(Fortune in Misfortune), was published by Janez Cigler in 1836.
Slovenian literature specialists have ascribed major influence on its creation
to the works of the Bavarian writer Christoph von Schmid, not only in terms of
its content, structure, concept, and narrative style, but also in following the
spirit of the time and its regard for tradition. These researchers primarily
focused on comparisons of content, but not on analyses of similarities in
style. The Stylo package in the statistical software environment R for advanced
stylistic analyses of text collections was therefore used to perform a
stylometric analysis of Cigler’s works and Schmid’s translated works, as well
as some translations of narrative prose from the period studied. Given certain
limitations—such as the limited volume of texts, translated and original
literature, and genre diversity—the analysis confirms Cigler’s original style
rather than an imitation of Schmid, raising new questions regarding the
authorship of certain works.
This paper is a follow-up and elaboration of the paper published in the JTDH 2022 Conference Proceedings on manual semantic annotation of named entities based on a proposed set of annotations for a ...corpus of modernist literary texts. We first briefly describe the corpus and introduce the annotation scheme, then focus on the results of additional analyses, and conclude with further challenges and issues we identified with respect to established NER systems and practices of related projects. Overall, we identify several categories of proper names, foreign language elements, and bibliographic citations, but focus here on the challenges of annotating names of literary characters and place names, and provide examples of the results of preliminary analyses of these entities in the corpus.
This paper is a follow-up and elaboration of the paper published in the JTDH 2022 Conference Proceedings on manual semantic annotation of named entities based on a proposed set of annotations for a ...corpus of modernist literary texts. We first briefly describe the corpus and introduce the annotation scheme, then focus on the results of additional analyses, and conclude with further challenges and issues we identified with respect to established NER systems and practices of related projects. Overall, we identify several categories of proper names, foreign language elements, and bibliographic citations, but focus here on the challenges of annotating names of literary characters and place names, and provide examples of the results of preliminary analyses of these entities in the corpus.
PDF
