During construction work in the centre of Črnomelj in 2019, archaeologists
discovered a gold coin from the period of Late
Antiquity. This tremissis of the Roman emperor Anthemius was
minted in Rome ...467–472. It has two special features: a lower
weight than the average for tremisses, and grafitti on the reverse
of the coin. The great variety of the types and quantities of
the minted solidi of Anthemius is partially reflected in the hoard
finds discovered in Italy and northern Europe. In terms of the
published coins, it can be established that there are few single
finds of the coins of Anthemius, and among them tremisses are
especially rare.
Investigation of the distribution of single-coin finds outside and
inside the Empire has shown that tremisses of Anthemius are
very rare. The monetary circulation on the territory of presentday
Slovenia in the second half of the 5th century almost ceased,
and the small number of coins could well indicate a transition
to a barter system. Gold coins otherwise predominate in the circulation;
they must be connected, most probably, either to the
military or to the work of the provincial administration.
Final Roman control over the region of the southeastern Alps and western Pannonia was achieved in the Augustan period. Analysis of the monetary circulation in this region shows an increased quantity ...of coinage in circulation. Four types of bronze coins are important: the coins of the Divos Iulius type, coins of the provincial mint in Nemausus, bronze coins from the mints in Rome and Lugdunum.Coin finds from the Augustan period discovered in Slov-enia – because of their highly varied contexts of discovery – represent an additional challenge in interpretation. They consist of the following: individual coin finds from the Au-gustan military camp at Obrežje, a small hoard from Povir near Sežana, and numerous individual finds of bronze and silver coins from two urban areas: Celeia (Celje) and Emona (Ljubljana). It may be concluded that the early Augustan emissions of bronze coinage, particularly the coins from the mint of Nemausus of series I and II, and the Altar I series of coins from the mint of Lugdunum, along with the silver coins of this mint, can be related to Roman military activities in 14–8 BC and also to important strategic points, such as Nauportus (Vrhnika) and Emona. The moneyers’ coins of the mint in Rome were for the most part in use throughout a lengthy period. The military camp at Obrežje must be dated to a later period, 6–9 AD, due to the absence of bronze coins from the mint of Nemausus and coins of the Altar I series from the mint of Lugdunum.
Od prevoza do politike Županek, Bernarda; Miškec, Alenka
Keria (Ljubljana.),
01/2020, Letnik:
21, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Novembra 2015 so pri arheoloških raziskavah ob prenovi Slovenske ceste na prostoru emonske insule XIII med drugim odkrili železen prstan z vdelano gemo. Na njej je upodobljena bojna galeja. Razločno ...so vidna vesla, krma, kljun in oven (rostrum). Na ladji oziroma nad njo sta upodobljena signa militaria, vojaška znaka centurij. Prstan glede na obliko datiramo v 1. stoletje, gemo pa glede na stil izvedbe postavljamo v 1.–2. stoletje. Gema je bila izdelana v različici kalcedona, imenovanega nikolo. Prstani z gemami so služili za pečatenje različnih dokumentov, motivi na njih pa so odražali okus in identiteto lastnika. Geme z upodobitvami ladje so redke. Našli smo nekaj analogij, od katerih je naši po motivu najbližja ena od gem, ki jih hrani Britanski muzej v Londonu. Nadalje smo raziskovali vzor za motiv, in sicer na novcih, kjer so upodobitve ladje in/ali vojaških znakov v rimskem času pogoste. Zaradi zamejene datacije prstana smo iskanje vzora omejili na novce pozne republike in principata. Najbližje primerjave smo našli na seriji novcev Marka Antonija, ki so bili v velikih količinah kovani med 32–31 pr. n. š. pred pomorsko bitko pri Akciju. Na sprednji strani teh denarijev je podoba galeje z legendo, ki se nanaša na Antonijev položaj avgura in triumvira. Legende na zadnji strani omenjajo različne vojaške enote, upodobljeni pa so trije vojaški znaki: dva znaka centurij, kot na naši gemi, in orel (aquila), ki je bil znak legije. Domnevamo, da se je izdelovalec pri izdelavi motiva na naši gemi zgledoval po teh novcih ali kateri od podobnih serij.Upodobitev na naši gemi je vsekakor izstopajoča, saj so pomorski motivi v rimski gliptiki redki, sploh glede na pomen, ki ga je imela civilna in vojaška plovba za rimsko državo. Izbiro motiva lahko povezujemo z lastnikovo vojaško preteklostjo ali njegovim ponosom na pripadnost zmagoviti rimski državi.
Od prevoza do politike Bernarda Županek; Alenka Miškec
Keria: Studia Latina et Graeca,
01/2020, Letnik:
21, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Novembra 2015 so pri arheoloških raziskavah ob prenovi Slovenske ceste na prostoru emonske insule XIII med drugim odkrili železen prstan z vdelano gemo. Na njej je upodobljena bojna galeja. Razločno ...so vidna vesla, krma, kljun in oven (rostrum). Na ladji oziroma nad njo sta upodobljena signa militaria, vojaška znaka centurij. Prstan glede na obliko datiramo v 1. stoletje, gemo pa glede na stil izvedbe postavljamo v 1.–2. stoletje. Gema je bila izdelana v različici kalcedona, imenovanega nikolo. Prstani z gemami so služili za pečatenje različnih dokumentov, motivi na njih pa so odražali okus in identiteto lastnika. Geme z upodobitvami ladje so redke. Našli smo nekaj analogij, od katerih je naši po motivu najbližja ena od gem, ki jih hrani Britanski muzej v Londonu. Nadalje smo raziskovali vzor za motiv, in sicer na novcih, kjer so upodobitve ladje in/ali vojaških znakov v rimskem času pogoste. Zaradi zamejene datacije prstana smo iskanje vzora omejili na novce pozne republike in principata. Najbližje primerjave smo našli na seriji novcev Marka Antonija, ki so bili v velikih količinah kovani med 32–31 pr. n. š. pred pomorsko bitko pri Akciju. Na sprednji strani teh denarijev je podoba galeje z legendo, ki se nanaša na Antonijev položaj avgura in triumvira. Legende na zadnji strani omenjajo različne vojaške enote, upodobljeni pa so trije vojaški znaki: dva znaka centurij, kot na naši gemi, in orel (aquila), ki je bil znak legije. Domnevamo, da se je izdelovalec pri izdelavi motiva na naši gemi zgledoval po teh novcih ali kateri od podobnih serij. Upodobitev na naši gemi je vsekakor izstopajoča, saj so pomorski motivi v rimski gliptiki redki, sploh glede na pomen, ki ga je imela civilna in vojaška plovba za rimsko državo. Izbiro motiva lahko povezujemo z lastnikovo vojaško preteklostjo ali njegovim ponosom na pripadnost zmagoviti rimski državi.
Pokop v Emoni Bernarda Županek; Alenka Miškec; Špela Karo ...
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2022, Letnik:
24, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku raziskujemo materialne sledove vraževernih in magijskih praks na grobiščih rimske kolonije Emone. Prebivalci mesta so svoje umrle pokopavali na treh velikih grobiščih ob glavnih ...vpadnicah: vzhodno ob cesti proti Neviodunu, severno ob cesti v Celejo in Petoviono, zahodno ob cesti proti Akvileji. Doslej je bilo na vseh treh grobiščih odkritih prek 3000 grobov iz 1. do 5. stoletja. Raziskave kažejo, da se obsežna grobišča dolgo živeče Emone niso spreminjala samo v prostoru, ampak tudi v času; ponekod je dokumentirana prekinitev uporabe grobišča med zgodnjo in pozno fazo ali več fazami. Spreminjal se je tudi način pokopa: v 1. in 2. stoletju so Emonci svoje mrtve sežigali, od 3. do 5. stoletja pa pokopavali nesežgane. Izjemoma prve skeletne grobove zasledimo že v 2. stoletju. Zelo raznovrstna je bila grobna arhitektura, prav tako pridatki; ti se razlikujejo po številu in strukturi. Nekateri v grob položeni predmeti, kot so bule, obeski v obliki falusa in lunule ter steklene jagode, so lahko imeli funkcijo amuleta. Emonci so jih nosili že za časa življenja za obrambo pred zlom. Nekatere predmete, na primer novce, so svojci umrlih položili v grob za lažji prehod in bivanje v svetu mrtvih. Za zaščito živih pred umrlimi so uporabljali različne rituale, med drugim pokop na trebuhu ali pridajanje žebljev, ki naj bi umrlega zadržali v grobu, ter prilagali zelo dragocene predmete v grobove mladih, prezgodaj umrlih, deklet. Materialni ostanki vraževerja in magijskih praks na emonskih grobiščih kažejo, da je bila kolonija Emona tudi v tem pogledu del rimskega sveta, kjer je bila uporaba zaščitnih amuletov vsakdanja praksa, in v katerem so bili ugotovljeni analogni sledovi pogrebnih ritualov.
Pokop v Emoni Županek, Bernarda; Miškec, Alenka; Karo, Špela ...
Keria (Ljubljana.),
2022, Letnik:
24, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku raziskujemo materialne sledove vraževernih in magijskih praks na grobiščih rimske kolonije Emone. Prebivalci mesta so svoje umrle pokopavali na treh velikih grobiščih ob glavnih ...vpadnicah: vzhodno ob cesti proti Neviodunu, severno ob cesti v Celejo in Petoviono, zahodno ob cesti proti Akvileji. Doslej je bilo na vseh treh grobiščih odkritih prek 3000 grobov iz 1. do 5. stoletja.
Raziskave kažejo, da se obsežna grobišča dolgo živeče Emone niso spreminjala samo v prostoru, ampak tudi v času; ponekod je dokumentirana prekinitev uporabe grobišča med zgodnjo in pozno fazo ali več fazami. Spreminjal se je tudi način pokopa: v 1. in 2. stoletju so Emonci svoje mrtve sežigali, od 3. do 5. stoletja pa pokopavali nesežgane. Izjemoma prve skeletne grobove zasledimo že v 2. stoletju. Zelo raznovrstna je bila grobna arhitektura, prav tako pridatki; ti se razlikujejo po številu in strukturi.
Nekateri v grob položeni predmeti, kot so bule, obeski v obliki falusa in lunule ter steklene jagode, so lahko imeli funkcijo amuleta. Emonci so jih nosili že za časa življenja za obrambo pred zlom. Nekatere predmete, na primer novce, so svojci umrlih položili v grob za lažji prehod in bivanje v svetu mrtvih. Za zaščito živih pred umrlimi so uporabljali različne rituale, med drugim pokop na trebuhu ali pridajanje žebljev, ki naj bi umrlega zadržali v grobu, ter prilagali zelo dragocene predmete v grobove mladih, prezgodaj umrlih, deklet.
Materialni ostanki vraževerja in magijskih praks na emonskih grobiščih kažejo, da je bila kolonija Emona tudi v tem pogledu del rimskega sveta, kjer je bila uporaba zaščitnih amuletov vsakdanja praksa, in v katerem so bili ugotovljeni analogni sledovi pogrebnih ritualov.
Na grobišču na Laurinovi ulici v Vipavi je bilo leta 2005 izkopanih devet žganih žarnih grobov, ki jih na podlagi obravnave najdb in pridanih novcev datiramo v 1. in 2. st. n. št. Novci so po sežigu ...trupla v grob položeni vsem odraslim pokojnikom, ne pa otrokom. Enotna sestava pridatkov v grobovih odraža precej tipiziran pogrebni obred. Konstrukcija grobov in pridatki kažejo na močno povezanost z italskim svetom, v načinu pokopa pa je mogoče zaslediti tudi posamezne elemente drugačne, morda lokalne staroselske tradicije. Posebnost so pokopi več oseb v skupnem grobu, interpretiranem kot družinski grob. Grobišče na Laurinovi ulici dopolnjuje poselitveno sliko rimske Vipave.
Victoriatii, which can be assigned with a great deal of certaintyto the first half of the 2nd century BC, appear to a great extentin the southwestern part of Slovenia, in Notranjska region. ...Theirappearance reflects the early phase of Romanization in thisregion. At the same time, a total lack of such coins can betraced in more northern areas, particularly that of the Noricankingdom, which undoubtedly indicates that the course of Romanpenetration was first oriented toward the Balkans. This is furtherproven by other archaeological finds from this region and thescarce written sources