Prispevek v uvodnem delu prinaša pregled zgodovine raziskav prazgodovinskih najdišč na Notranjskem. V nadaljevanju so predstavljene tri arheološke lokacije, ki dobro zaobjamejo pozno bronasto in ...starejšo železno dobo notranjske halštatske skupnosti. Strateško pozicijo v sklopu Postojnskih vrat je imela v pozni bronasti dobi ali morda še nekoliko prej naselbina na Soviču nad Postojno. Naselbina na Cvingerju pri Dolenji vasi pri Cerknici je verjetno nastala med 10. in 9. st. pr. n. št. nad ponikalnico Velika Karlovica na obrobju Cerkniškega jezera. Prispevek se zaključi s predstavitvijo najdišča na Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je bilo leta 1978 raziskano grobišče. Predstavljeni so grobovi, ki nakazujejo časovni okvir pokopovanja med 9. in 6. st. pr. n. št.
Prispevek v uvodnem delu prinaša pregled zgodovine raziskav prazgodovinskih najdišč na Notranjskem. V nadalje- vanju so predstavljene tri arheološke lokacije, ki dobro zaobjamejo pozno bronasto ...in starejšo železno dobo notranjske halštatske skupnosti. Strateško pozicijo v sklopu Postojnskih vrat je imela v pozni bronasti dobi ali morda še nekoliko prej naselbina na Soviču nad Postojno. Naselbina na Cvingerju pri Dolenji vasi pri Cerknici je verjetno nastala med 10. in 9. st. pr. n. št. nad ponikalnico Velika Karlovica na obrobju Cerkniškega jezera. Prispevek se zaključi s predstavitvijo najdišča na Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je bilo leta 1978 raziskano grobišče. Predstavljeni so grobovi, ki nakazujejo časovni okvir pokopovanja med 9. in 6. st. pr. n. št.
Pri arheološkem nadzoru zemeljskih izkopov za gradnjoavtoceste med Divačo in Danami pri Sežani je bilo leta 1994pri vasi Žirje odkrito rimsko žarno grobišče. V prispevku ...jepredstavljena metoda zaščitnih izkopavanj in analiza 16 odkri-tih grobov. Po grobnih pridatkih sodi grobišče v 1. st. in jepripadalo manjši poljedelski skupnosti. Orodja iz grobov panakazujejo tudi njihovo obrtno dejavnost
The routes between the north Adriatic and the Apennine peninsula on the west and the Balkans and the central Danubian plains on the east ran across Razdrto ever since ancient times. In the late ...prehistory and in the early Roman era the pass of Razdrto was known under the name of Ocra as was the mountain above it.Several Bronze age sites were discovered in the area of the Razdrto pass.The posts in the Razdrto area from the end of the 2nd and first half of the 1st century BC (Mandrga, Preval) differ from the other sites along the east Alpine routes, as they were not spatially linked to any of the existing indigenous settlements and did not show any contact with the surroundings even with their small objects. Most of the remains can be explained as traces of Roman passengers who stopped at Razdrto for a shorter period of time and not as remnants of a significant Roman settlement.A gravel covered road was constructed across the Razdrto pass in the second half of the 1st century BC or in the Augustan period. A roadside building was erected in the middle or late Augustan period and demolished in the mid 1st century AD.The shift of transit from Razdrto to Hrušica (Ad Pirum) took place in the 1st century AD. Post 1st century AD written sources no longer mention the road across Ocra, and the archaeological remains dating after the mid 1st century AD are extremely modest at Razdrto.
Arheološke najdbe iz Križne jame Alma Bavdek; Andrej Mihevc; Borut Toškan ...
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
01/2009, Letnik:
60
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku obravnavamo arheološke najdbe iz spele-ološko pomembne Križne jame na Notranjskem, ki je od leta 1955 odprta tudi za turistične obiske.V znanstveni literaturi je jama od konca 19. ...stoletja znana predvsem po paleontoloških ostankih jamskega medveda (Ursus spelaeus). Kot arheološko najdišče pa je bila zabeležena šele leta 1973, vendar je širši strokovni javnosti ostala do danes neznana.Antropogenih struktur v jami še ne poznamo. Izjema je morda plato 1 v vhodnem delu jame, kjer so raziskovalci naleteli na drobce oglja in fragmente keramike.Najstarejše arheološke najdbe lahko sodijo v bakreno dobo, kronološko bolj zanesljive pa uvrščamo okvirno v srednjo bronasto dobo, kamor moremo datirati tudi prve obiske človeka v jami. Posamične najdbe in napisi na jamskih stenah kažejo, da je človek jamo obiskoval zaradi različnih razlogov tudi v poznejših obdobjih, vse do danes.
PDF
