Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do ...navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini.
Prispevek predstavlja in hkrati predlaga merila, ki bi upravičila soobstoj zloženega povedka in zloženega glagola. Obravnava zloženega povedka kot stavčnočlenske enote in tudi besednovrstno ...opredeljenega zloženega glagola kot sestavljene leksemske enote združuje dosedanje ugotovitve o povedkovniku in o pomensko osnovnih glagolih z zmožnostjo združevanja njihove najširše pomenske rabe na eni strani in zgolj slovničnovezne rabe na drugi. S tem pa se navezuje tudi na vlogo vezljivosti: glagolske in neglagolske vezljivosti znotraj zloženega povedka ali zloženega glagola in »zunanje« vezljivosti zloženega povedka/glagola na ravni stavčne povedi. Hkrati se opozori tudi na slovarski vidik določanja in opisovanja pomensko osamosvojenih večbesednih leksemskih enot.
Med jasnostjo in nedoločenostjo: Pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi. Zbirka Pravna obzorja 54. Uredniki: Mateja Jemec Tomazin, Katja Škrubej, Grega Strban. Ljubljana: Lexpera, GV ...Založba, 2019. 490 strani.
Namen prispevka je na kratko predstaviti in utemeljiti, zakaj je znotraj jezika oz. v našem primera v slovenščini, možna celostná izrazitev referenčnega spola le na poimenovalni ravni, medtem ko ...skladenjska oz. slovnična razmerja v procesu upovedovanja in s ciljem jasnega sporočanja zahtevajo prevlado slovničnega ujemanja, ki lahko ohranja najvišjo možno skladenjskopomensko razločevalnost leksike in s tem tudi jasnost ubesedenega.
Ta članek skuša odgovoriti na vprašanje, kateri besedni vrsti pripisati izraze, pri katerih opažamo del kategorialnih lastnosti medmeta in del kategorialnih lastnosti členka. Izziv je torej ...besednovrstna določitev tistih besed, ki nimajo stavčnočlenskih ustreznikov in jih ni mogoče enoznačno uvrstiti niti med medmete niti med členke.
Prispevek obravnava različno ubesedovanje načina v slovenščini, ruščini in štokavščini: v treh jezikih se način izraža s protistavo med tvornikom in trpnikom. Prav pri ubesedovanju trpnika in njegovi ...možnosti rabe se med omenjenimi jeziki kažejo razlike. Poudarek je na različnih rabah trpniških zgradb v omenjenih jezikih. Trpniške zgradbe so primerjane tudi s tvornimi splošnovršilskimi zgradbami, ki so razširjene v južnoslovanskih jezikih.
Prispevek obravnava temeljna glagola vidne zaznave v slovenščini in ruščini. Konstrastivno so obravnavane rabe glagola vídetí/видеть, ki označuje pretežno statično in nezavedno zaznavo, in ...gledati/смотреть, ki izraža dinamično usmerjeno zaznavo. Jezika se razlikujeta glede različnih skladenjskih možnosti omenjenih glagolov, povezanih s sporočanjskimi perspektivami: ene zgradbe izpostavljajo opazovalca, druge pa zmožnost zaznave predmeta.
The article deals with the position of the subject clause from the point of view of structural systemic parallelism, taking into account transformational possibilities in the relation sentence ...constituent vs. sentence constituent that has a form of a clause. In this context, the author also discusses the specificity of the predicative relationship between the subject and the predicate in a simple sentence.
Prispevek obravnava dve podskupini odvisnikov, ki v slovenski slovnici do sedaj nista bili posebej opredeljeni in opisani, to so vsebinski odvisniki znotraj predmetnih odvisnikov in nepravi oz. ...neudeleženski prislovnodoločilni odvisniki znotraj prislovnodoločilnih odvisnikov.
