The Franciscan Museum and Pinacotheca of the Franciscan Friary in the center of Ljubljana represent, together with the renovated library, a newly conceived cultural and art-historical section of the ...Friary as the mother house of the Slovenian Franciscan Province of the Holy Cross. The library currently holds ca. 70,000 book units, including precious books such as incunabula – one-seventh of all incunabula in the country – and can thus boast the title of Slovenia’s most extensive monastic library. The newly designed museum showcases some of the friary’s key cultural and artistic objects.
Frančiškanski muzej in pinakoteka samostana v središču Ljubljane skupaj s prenovljeno knjižnico predstavljata na novo zasnovan kulturni in umetnostnozgodovinski del samostana kot matične hiše Slovenske frančiškanske province Svetega križa. Knjižnica trenutno hrani približno 70.000 enot, med njimi tudi dragocene knjige, kot so inkunabule - kar sedmino vseh inkunabul v državi - in se tako lahko pohvali z nazivom najobsežnejše samostanske knjižnice v Sloveniji. V novem muzeju so predstavljeni nekateri ključni kulturni in umetniški predmeti, ki jih hrani samostan.
Helenistično besedilo Aristejevo pismo, ki je nastalo v 2. stoletju pr. Kr., je ključen dokument, ki opisuje nastanek grškega prevoda hebrejske Postave (Tore), imenovanega tudi Septuaginta, tega ...pionirskega prevodnega dela. Kot eno izmed redkih judovskih besedil tega obdobja, ki je nastalo v Aleksandriji, je ta vir izrednega pomena za razumevanje tamkajšnje judovske skupnosti in nasploh judovske duhovne elite, izobražene v helenističnem svetu v času Ptolemajcev.
The paper addresses the Greek term μεταμόρφωσις, which links Ovid’s famous Metamorphoses with Christ’s transfiguration on the mountain (Mt 17:1–8; Mk 9:2–8; Lk 9:28–36). In addition to early Jewish ...mystical and apocalyptic traditions, it is Greco-Roman pagan literature that may be identified as a source for this gospel account. The latter went on to elicit a rich patristic and Byzantine response (Andrew of Crete, In transfigurationem 1 Or. 7; Leo VI the Wise, Hom. 10.11.39), which is the focus of the present study. The comparison of literary genres, philological and semantic analysis of the term μεταμόρφωσις, and confrontation of the different influences reveals the crucial difference between the two general contexts (pagan and Christian), at the same time enhancing our understanding of both. While Ovid’s numerous apotheoses are recognised as an important contribution, they differ from the patristic term θέωσις in their lack of inner, spiritual transformation.
Mednarodni simpozij ob 1600‐letnici Hieronimove smrti z naslovom Hieronymus noster se bo odvil v Ljubljani, 24.–26. oktobra 2019, v dvorani SAZU. Organizirajo ga Slovenska akademija znanosti in ...umetnosti; univerze v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in Varšavi; Srednjeevropska univerza na Dunaju (CEU); mednarodna mreža Europa Renascens; projekt DANUBIUS (Université de Lille); in Institut des Sources chrétiennes.
Preko analize Origenovih biografskih virov pod vidikom knjige, knjižnice in nasploh (zapisanega) znanja se razkriva globlje vprašanje soočenja grške paideie in krščanstva na prelomu iz 2. v 3. ...stoletje. Prelomni dogodek Origenovega življenja, ko razda svojo knjižnico antične literature, λόγων ἀρχαίων συγγράμματα (HE 6.3.9), postane paradigmatičen za namen interpretacije Svetega pisma. Leta 2012 odkrite Origenove pridige v Codex Monacensis Graecus 314 dodatno osvetljujejo ta razvoj do zrelega Origena. Preko njegovih del in življenja kaže, da krščanska zapisana beseda ni nekaj ezoteričnega in odmaknjenega, temveč se Kristusovo u-telešenje stopnjuje preko u-besedenja v Svetem pismu, zato je krščanski pogled na zapisano besedo, knjige, knjižnice lahko stimulativen.
Janez Krizostom John Chrysostom; Bogataj, Jan Dominik
Keria (Ljubljana.),
2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prevedena homilija spada v serijo 67-ih homilij o 1 Mojzesovi knjigi (Homiliae in Genesin, CPG 4409), ki jih je Janez Krizostom (347–407), morda največji govorec krščanske antike, pripravil ...najverjetneje za postni čas leta 388, ko je še kot duhovnik deloval v Antiohiji. V prvem delu homilije (1–3) antiohijski govorec svoje poslušalce okara, ker nekateri izmed njih niso upoštevali njegovega duhovnega učenja in so raje zahajali na konjske dirke. Kara njihovo nehvaležnost za njegov trud s tem, da spominja na priliko o talentih, obenem pa jih spodbuja, da si prizadevajo, da bi njih, ki hodijo rajši na dirke, zopet pripeljali nazaj v cerkev, k duhovni hrani, ki jo daje sam Gospod. S to temo se homilija tudi nadaljuje, ko v drugem, daljšem delu (3–7) Krizostom prične z razlago dogodka obiska Abrahama pri Mamrejevih hrastih (1 Mz 18,1-15), pri čemer poudarja predvsem vzvišeni zgled Abrahamove gostoljubnosti do tujcev.
Abstract This paper studies Guardini’s perception of Augustine, especially in his two widely unknown books on Confessions: Die Bekehrung des heiligen Aurelius Augustinus (1935), and Anfang (1944), ...which are contrasted by the recently published Guardini lectures: Ewigkeit und Geschichte (1955/56 and 1961/62). The author discusses Guardini’s emphasis and fascination with Augustine’s conversion (cf. Conf. VIII), as it was relevant for his existential theology. Additionally, the text explores the Augustinian perception of the phenomenon of conversion by studying the passage from In evangelium Ioannis tractatus 53 (John 12:40), where Augustine delivers a beautiful synthesis about the conversion of the heart through grace: “Conversio gratia est” (Aug., In Io. tr. 53.11). It is hoped this study will evaluate Guardini’s doctrine about the conversion of the heart using the concrete example of Augustine and also replenish and enrich his interpretation by contrasting it to the broader Augustinian corpus.
Janez Krizostom John Chrysostom; Jan Dominik Bogataj
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Letnik:
23, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prevedena homilija spada v serijo 67-ih homilij o 1 Mojzesovi knjigi (Homiliae in Genesin, CPG 4409), ki jih je Janez Krizostom (347–407), morda največji govorec krščanske antike, pripravil ...najverjetneje za postni čas leta 388, ko je še kot duhovnik deloval v Antiohiji. V prvem delu homilije (1–3) antiohijski govorec svoje poslušalce okara, ker nekateri izmed njih niso upoštevali njegovega duhovnega učenja in so raje zahajali na konjske dirke. Kara njihovo nehvaležnost za njegov trud s tem, da spominja na priliko o talentih, obenem pa jih spodbuja, da si prizadevajo, da bi njih, ki hodijo rajši na dirke, zopet pripeljali nazaj v cerkev, k duhovni hrani, ki jo daje sam Gospod. S to temo se homilija tudi nadaljuje, ko v drugem, daljšem delu (3–7) Krizostom prične z razlago dogodka obiska Abrahama pri Mamrejevih hrastih (1 Mz 18,1-15), pri čemer poudarja predvsem vzvišeni zgled Abrahamove gostoljubnosti do tujcev.
Mednarodni simpozij ob 1600‐letnici Hieronimove smrti z naslovom Hieronymus noster se bo odvil v Ljubljani, 24.–26. oktobra 2019, v dvorani SAZU. Organizirajo ga Slovenska akademija znanosti in ...umetnosti; univerze v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in Varšavi; Srednjeevropska univerza na Dunaju (CEU); mednarodna mreža Europa Renascens; projekt DANUBIUS (Université de Lille); in Institut des Sources chrétiennes.
The paper addresses the Greek term μεταμόρφωσις, which links Ovid’s famous Metamorphoses with Christ’s transfiguration on the mountain (Mt 17:1–8; Mk 9:2–8; Lk 9:28–36). In addition to early Jewish ...mystical and apocalyptic traditions, it is Greco-Roman pagan literature that may be identified as a source for this gospel account. The latter went on to elicit a rich patristic and Byzantine response (Andrew of Crete, In transfigurationem 1 Or. 7; Leo VI the Wise, Hom. 10.11.39), which is the focus of the present study. The comparison of literary genres, philological and semantic analysis of the term μεταμόρφωσις, and confrontation of the different influences reveals the crucial difference between the two general contexts (pagan and Christian), at the same time enhancing our understanding of both. While Ovid’s numerous apotheoses are recognised as an important contribution, they differ from the patristic term θέωσις in their lack of inner, spiritual transformation.
PDF
