U članku se razmatraju načini na koje se znanje o umjetničkim djelima prenosi posjetiteljima putem tekstualnih interpretacija u umjetničkim muzejima. Teorijski koncepti oslanjaju se na istraživanja u ...polju muzejske edukacije. U istraživanju se primjenjuje kvalitativna metodologija, a podaci se prikupljaju metodom studije slučaja za koju je poslužila Strossmayerova galerija starih majstora u Zagrebu. U sklopu muzejske djelatnosti Galerija je izradila mrežni vodič namijenjen širokom krugu posjetitelja za korištenje unutar galerijskog prostora prilikom promatranja umjetničkih djela. Drugi izvor znanja o umjetničkim djelima je tiskani katalog koji sadrži pregled remek-djela iz zbirki Galerije. Analitički pristup podrazumijeva podrobnu analizu diskursa oba oblika galerijskog interpretacijskog materijala i njihovu komparativnu analizu. Utvrđeno je da se didaktička konceptualizacija muzejske interpretacije temelji na razlikovnom pristupu prenošenju znanja. Uspostavlja se odnos između proizvodnje i širenja znanja s jedne strane, zatim odnosa prema posjetitelju s druge strane. Sličnosti i razlike odnose se na sadržaj i format kataloga i vodiča. Didaktička konceptualizacija vodiča temelji se više na vizualnom diskursu i diskursu uključivosti/isključivosti koji se određuje u odnosu na povijesno-umjetničke informacije i uspostavljeni autoritet Galerije.
V prispevku je predstavljena kvalitativna empirična raziskava o odnosu starejših odraslih do sodobne likovne umetnosti, ki je bila opravljena z analizo odzivov na razstavo del umetnika Jožeta Baršija ...v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani spomladi 2013. Izpeljani sta bili dve fokusni skupini – pred ogledom razstave in po njem, ko so starejši prišli v neposreden stik z umetnikom in njegovimi deli. Rezultati kažejo na odnos starejših odraslih do sodobne (slovenske) likovne umetnosti in potencial ustrezno zasnovanega izobraževanja pri razvoju zmožnosti za doživljanje in estetsko presojanje likovnih del. Analiza, ki je temeljila predvsem na teoriji kulturnega kapitala in na s tem povezanem konceptu estetske kompetence, teoriji izobraževalnih potreb starejših in teoriji likovne umetnosti, je pokazala na pomen družbenega in kulturnega konteksta. Avtorica raziskave ugotavlja, da mora izobraževanje starejših na področju sodobne likovne umetnosti ponuditi starejšim odraslim več raznolikih možnosti, pri čemer imajo muzeji kot družbene institucije posebno vlogo. Če z izobraževanjem zgolj sledimo že razvitim potrebam (osebnim zanimanjem) starejših odraslih, jih v doživljanje sodobne likovne umetnosti ne privabimo.
AbstractThis paper examines how knowledge ofartworks is transmittedto visitors through text interpretation in art museums. The theoretical concepts called upon belong to the field of museum ...education. The research adopts a qualitative methodology, taking the Strossmayer Gallery of Old Masters in Zagreb as a case study. Thismuseumproducedan online guidefor ageneral audience, which is supposed to be used in the gallery while viewing and examining artworks. Another source of knowledge ofthe artworks is the gallery catalogue in the format of a printed book, presenting masterpieces from the collection. The analytical approach consists of a close and comparative discourse analysis of the two gallery interpretive materials. We found that the didactic conceptualization of museum interpretation is based on a differentiated approach to knowledge transmission. A relationshipexists between knowledge production and dissemination on the one hand, andtheattitude toward a visitor on the other. Similarities and dissimilaritiespertain to the content and the format of the catalogue and the guide. The didactic conceptualisation of the guide is based on a more visual discourse and anexclusive/inclusive discourse in terms of art historyinformation and adapted museum authority.Keywords: interpretation; knowledge transmission; museum education---SažetakU članku se razmatraju načini na koje se znanje o umjetničkim djelima prenosi posjetiteljima putem tekstualnih interpretacija u umjetničkim muzejima. Teorijski koncepti oslanjaju se na istraživanja u polju muzejske edukacije. U istraživanju se primjenjuje kvalitativna metodologija, a podaci se prikupljaju metodom studije slučaja za koju je poslužila Strossmayerova galerija starih majstora u Zagrebu. U sklopu muzejske djelatnosti Galerija je izradila mrežni vodič namijenjen širokom krugu posjetitelja za korištenje unutar galerijskog prostora prilikom promatranja umjetničkih djela. Drugi izvor znanja o umjetničkim djelima je tiskani katalog koji sadrži pregled remek-djela iz zbirki Galerije. Analitički pristup podrazumijeva podrobnu analizu diskursa oba oblika galerijskog interpretacijskog materijala i njihovu komparativnu analizu. Utvrđeno je da se didaktička konceptualizacija muzejske interpretacije temelji na razlikovnom pristupu prenošenju znanja. Uspostavlja se odnos između proizvodnje i širenja znanja s jedne strane, zatim odnosa prema posjetitelju s druge strane. Sličnosti i razlike odnose se na sadržaj i format kataloga i vodiča. Didaktička konceptualizacija vodiča temelji se više na vizualnom diskursu i diskursu uključivosti/isključivosti koji se određuje u odnosu na povijesno-umjetničke informacije i uspostavljeni autoritet Galerije. Ključne riječi: interpretacija; muzejska edukacija; prenošenje znanja.
Semantično polje tega prispevka zajema koncepte, kot so izobraževalna vloga muzejev, organizirano prostovoljstvo, kulturna dediščina. Avtorica se v prispevku sprašuje o vlogi muzeja v starajoči se ...družbi in preuči sodobni model izobraževanja starejših odraslih v muzejih, ki naj na konceptualni ravni povezuje izkustveno znanje starejših z nesnovno obliko kulturne dediščine in prostovoljstvom. Avtorica nadalje predstavi razvojni model Mediator v kulturi, ki so ga zasnovali na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje, pri tem pa so v partnerstvo povabili nekatere slovenske muzeje. Ta model ima namen spodbuditi in razviti prostovoljno delo starejših odraslih v muzejih, narediti izobraževanje starejših družbeno vidno in koristno, saj naj se to zaokroži v delo prostovoljnih kulturnih mediatorjev v muzejih. Po tem modelu se starejši izobražujejo tematsko in namensko za prostovoljno delo v muzeju, muzejski delavci pa za razumevanje narave in vrednot prostovoljstva, za pripravljenost na spremembo in ustvarjanje novih muzejskih prostovoljskih vlog za starejše. Ker je družbena skupina starejših odraslih (krivično) odrinjena na družbeni rob in prostovoljstva v našem okolju ne cenimo dovolj, je v model zajeta sistematična javna kampanja. Avtorica analizira tudi vrednost in namen povezav med muzejem in nevladnimi organizacijami v luči družbenega poslanstva muzejev in spreminjajoče se vloge javnih kulturnih ustanov.
The semantics of this article comprises concepts, such as the educational role of museums, organized voluntarism, cultural heritage. In her article, the author deals with the questions concerning the ...role of the museum in the society, and examines a modern model of older adults’ education in museums, providing, at the conceptual level, a link between the experiential knowledge of the elderly on the one hand and the intangible cultural heritage and voluntarism on the other. Further on, the author presents the development model for the “cultural mediator”, conceived at the Slovenian Third Age University, a project involving its partnerships with several Slovenian museums. The aim of this model is to encourage and develop voluntary work of older adults in museums, to make adult education publicly visible and useful, resulting in voluntary cultural mediators’ work in museums. According to this model, older adults receive thematic and task-related education and training for voluntary work in museums, the museum staff on the other hand are educated to understand the nature and values of voluntarism, to be ready for change and to create new voluntary museum jobs for older people. Since the older adults’ segment of the population is (unjustly) pushed to the margins of the society and since voluntary work fails to be duly appreciated in our environment, the model also comprises systematic public campaigning. The author finally analyses the significance and aims of the connections between the museum and the non-governmental organizations in the light of the social mission of the museum and the changing role of public cultural institutions.