Eno od aktualnih vprašanj izobraževalne jezikovne politike je vprašanje tujih jezikov. Kot je razvidno iz učnih načrtov in drugih spremljajočih dokumentov, slovenska jezikovna politika na tem ...področju sledi načelom Sveta Evrope o raznojezičnosti ter pomembnosti manjšinskih in sosedskih jezikov. Nabor ponujenih tujih jezikov v izobraževanju je usklajen s smernicami slovenske jezikovne politike, vprašanje pa je, kako se izvedba teh predmetov udejanja v praksi. V príspevku nas zanima status južnoslovanskih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu in njihova realizacija v praksi.
Izvleček je sestavni del znanstvenega besedila, vendar po svoji strukturi deluje tudi kot samostojno besedilo, ki na kratko predstavi besedilo v nadaljevanju. Z bralčevega vidika je izvleček prvi ...stik z besedilom, zato ima ključno vlogo za nadaljnje branje celotnega besedila. Lahko rečemo, da je, poleg seznanjanja z vsebino besedila, njegova glavna sporazumevalna funkcija prepričevanje bralca, da je vsebina relevantna in vredna nadaljnjega branja. Da bi to dosegel, avtor uporabi različne retorične strategije, ki so delno pogojene s prakso določene akademske skupnosti in njenimi kulturološkimi značilnostmi, delno pa so del individualnega stila. V prispevku so obravnavane različne strategije avtorjeve prezence v izvlečkih jezikoslovnih znanstvenih člankov. Z metodo korpusne analize v prvem delu raziskave določim vrste in pogostnost preučevanih strategij, v drugem delu pa s kontrastivno metodo ugotavljam podobnosti in razlike oziroma odstopanja med korpusoma izvlečkov v slovenščini in hrvaščini. Čeprav sta jezika sorodna in izhajata iz podobne kulturne tradicije, rezultati raziskave kažejo rabo različnih strategij v akademskem pisanju, kar bi lahko nakazovalo kulturno specifičnost v obravnavanih jezikih.
V procesu jezikovne standardizacije imajo med različnimi funkcijami ključno vlogo funkcija združevanja, funkcija razdruževanja in funkcija prestiža. V prispevku je v središču pozornosti funkcija ...razdruževanja, ki zahteva redefiniranje statusa standardnih jezikov, pri čemer ima pomembno vlogo tudi politika. V takih primerih lahko pogosto govorimo o procesu restandardizacije ali, z drugimi besedami, o preoblikovanju jezika, ki je že standardiziran, vendar na nekoliko drugačnih temeljih. Rezultate takega procesa prikažemo v štirih jezikih naslednikih nekdanje srbohrvaščine, tj. hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini, ki so bili po razdružitvi deležni različnih (potrebnih in nepotrebnih) jezikovnih sprememb (posebej na leksikalni in glasoslovni ravni) z izjemno simbolno vrednostjo. Vzroki za spremembe so tako zunanji (nova družbeno-politična ureditev), kot notranji (spremenjen odnos do sosednih standardnih jezikov, večje zanimanje za jezikovna vprašanja, strankarsko delovanje posameznih jezikoslovcev v okviru različnih inštitucij ipd.), v obeh primerih pa tesno povezani s političnimi strukturami.
Potpisivanjem različitih europskih i nacionalnih dokumenata Slovenija prihvaća ideje europske jezične politike koja se temelji na multikulturalnosti i višejezičnosti. Metodom kritičke analize ...diskursa odgovara se na pitanje kako se te ideje formalno-pravno ostvaruju u dokumentima koji omogućuju realizaciju jezične politike u obrazovanju, pri čemu se posebna pozornost posvećuje ideološkim konceptima dokumenata. Upozorava se na razlike između deklarativnosti dokumenata i prakse, i to na primjeru hrvatskoga jezika u slovenskoj osnovnoj školi, gdje on ima prije svega status stranoga jezika. Zaključuje se da slovenska jezična politika načelno podupire učenje hrvatskoga kao stranog jezika, ali nažalost, bez promišljene strategije nastave stranih jezika te bez sustavne i koordinirane brige nadležnih institucija.
Having signed different European and national documents, Slovenia accepted the ideas of European language policy based on multiculturalism and multilingualism. In this paper the method of critical ...discourse analysis is used to answer the question how these ideas are implemented both formally and legally in documents which enable the realization of language policy in education, with special attention being devoted to ideological concepts of these documents. The differences between the declarations in documents and practice are underlined, following the example of the Croatian language in Slovene primary school, where it primarily has the status of the foreign language. It is concluded that educational language policy in Slovenia generally supports learning and teaching of Croatian as a foreign language, but, unfortunately, without any planned strategy for foreign language teaching and also without systematic and coordinated concerns of competent institutions.
U radu se propituje društvena uloga lingvista u turbulentnim devedesetim godinama 20. st. u Hrvatskoj u kojoj tadašnji akteri jezične politike s pozicija moći na različite načine razvijaju svijest o ...jeziku kao nacionalnom simbolu koji im služi za učvršćivanje hrvatskoga jezičnog identiteta. Tada je hrvatski standardni jezik bio obilježen različitim oblicima jezičnoga inženjeringa, i to na svim jezičnim razinama, pogotovo na leksičkoj i pravopisnoj. Kako se javno boriti i kako reagirati na jezično nasilje i različita “škakljiva” i politički obilježena jezična pitanja pokazuje se na primjerima polemičkih tekstova Ive Pranjkovića. Istražuju se Pranjkovićevi stavovi a) prema znanstvenoj istini, b) prema struci, tj. jezikoslovnoj kroatistici i c) prema hrvatskome standardnom jeziku 1990-ih godina (odnos hrvatskoga i srpskoga jezika, problem srbizama, razlikovni rječnici, normativni i paranormativni problemi, tj. različite inovacije, posebice na leksičkoj razini i sl.). Zaključuje se da u Pranjkovićevim stavovima nema kontradikcija i/ili oscilacija. Kao angažiran i proaktivan lingvist jasno i nedvojbeno brani autonomiju jezika i struke, kao i dostojanstvo znanstvenika.
Potpisivanjem različitih europskih i nacionalnih dokumenata Slovenija prihvaća ideje europske jezične politike koja se temelji na multikulturalnosti i višejezičnosti. Metodom kritičke analize ...diskursa odgovara se na pitanje kako se te ideje formalno-pravno ostvaruju u dokumentima koji omogućuju realizaciju jezične politike u obrazovanju, pri čemu se posebna pozornost posvećuje ideološkim konceptima dokumenata. Upozorava se na razlike između deklarativnosti dokumenata i prakse, i to na primjeru hrvatskoga jezika u slovenskoj osnovnoj školi, gdje on ima prije svega status stranoga jezika. Zaključuje se da slovenska jezična politika načelno podupire učenje hrvatskoga kao stranog jezika, ali nažalost, bez promišljene strategije nastave stranih jezika te bez sustavne i koordinirane brige nadležnih institucija.
PDF
