Temperaturne razmere v mraziščih Komne Svetlin, Domen; Sinjur, Iztok; Ogrin, Matej
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
12/2023
60
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Raznoliko površje gorskih pokrajin omogoča pestro topoklimo in velike gradiente meteoroloških in klimatoloških elementov, med katere uvrščamo tudi temperaturo zraka. Mrazišča gorskega sveta kažejo ...zaostrene temperaturne razmere s povečanimi amplitudami, zlasti zaradi izstopajočih najnižjih temperatur. Po letu 2004 je raziskovanje mrazišč v Sloveniji dobilo nov zagon, pretekle raziskave, ki so bile osredotočene zlasti na rastne pogoje, so dobile nadgradnjo na klimatološkem področju. Neprekinjene meritve v več mraziščih, ki so jih izvajali različni raziskovalci v okviru Slovenskega meteorološkega foruma, so privedle do obsežne količine podatkov in spoznanj o temperaturnih razmerah v mraziščih, ki jih podrobneje predstavljamo v tem prispevku. Poleg novih najnižjih izmerjenih temperatur v Sloveniji se je izkazalo, da so, glede na neposredno okolico, letne povprečne temperature sredogorskih mrazišč nižje do 3 °C, povprečne najnižje pa do 7 °C. Temperature pod −30 °C se v Sloveniji v zadnjih desetletjih pojavljajo izključno v mraziščih, v sredogorju to velja tudi za temperature pod −20 °C. Najvišje temperature v mraziščih pa so zelo podobne tistim izven njih, lahko so celo nekoliko višje.
Although the urban heat island (UHI) phenomenon is more commonly studied in summer, its influence is also important in winter. In this study, the authors focused on the winter UHI in Ljubljana ...(Slovenia) and its impact on the urban population, as well as in comparison with a UHI study from 2000. Through a combination of mobile and stationary temperature measurements in different parts of the city, the winter intensity of the UHI in Ljubljana was studied in a dense spatial network of measurements. It was found that the intensity of the winter UHI in Ljubljana decreases as winters become warmer and less snowy. The results showed that the winter UHI in Ljubljana intensifies during the night and reaches the greatest intensity at sunrise. During the winter radiation type of weather, the warmest part of Ljubljana reaches an intensity of 3.5 °C in the evening. In total, 22% of the urban area is in the evening UHI intensity range of 2–4 °C, and 65% of the urban population lives in this range. In the morning, the UHI in Ljubljana has a maximum intensity of 5 °C. The area of >4 °C UHI intensity covers 7% of the urban area, and 28% of the total urban population lives in this area. Higher temperatures in urban centers in winter lead to a longer growing season, fewer snow cover days, lower energy consumption and cold stress, and lower mortality from cold-related diseases compared to the colder periphery.
V prispevku je predstavljena podnebna tipizacije Slovenije za klimatološko obdobje 1991–2020. Izhodišče za členitev je bila Köppen-Geigerjeva klasifikacija, ki pa je pregroba za prikaz vseh podnebnih ...specifik Slovenije. Z upoštevanjem dodatnih temperaturnih in padavinskih kriterijev smo slovensko podnebje razčlenili na štiri osnovne tipe z devetimi podtipi: zmerno sredozemsko (obalno in zaledno), zmerno celinsko (severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne ter osrednje Slovenije), gorsko (višjega in nižjega gorskega sveta) in podgorsko podnebje (zelo vlažno in vlažno).
Onesnaženost zraka v urbanih območjih je pomemben dejavnik kakovosti življenja, nesporen pa je tudi vpliv kakovosti zraka na zdravje ljudi. Med pomembna onesnaževala urbanega ozračja že desetletja ...uvrščamo dušikov dioksid (NO2), po letu 2000 pa se vse več raziskav posveča tudi črnemu ogljiku (BC). V prispevku predstavljamo stacionarne in mobilne meritve črnega ogljika ter stacionarne meritve dušikovega dioksida v urbanem območju na dveh primerih. V prvem primeru gre za ugotavljanje vpliva ceste na kakovost zraka v neposredni okolici vrtca in nekdanje osnovne šole na Lavrici, v drugem primeru pa so prikazani rezultati meritev črnega ogljika na cestnem omrežju Kranja v gosti prostorski mreži.
V prispevku je predstavljena podnebna tipizacije Slovenije za klimatološko obdobje 1991-2020. Izhodišče za členitev je bila Köppen-Geigerjeva klasifikacija, ki pa je pregroba za prikaz vseh podnebnih ...specifik Slovenije. Z upoštevanjem dodatnih temperaturnih in padavinskih kriterijev smo slovensko podnebje razčlenili na štiri osnovne tipe z devetimi podtipi: zmerno sredozemsko (obalno in zaledno), zmerno celinsko (severovzhodne, vzhodne in jugovzhodne ter osrednje Slovenije), gorsko (višjega in nižjega gorskega sveta) in podgorsko podnebje (zelo vlažno in vlažno).
PDF