Prispevek obravnava kostelsko narečje dolenjske narečne skupine, ki leži ob zgornjem toku reke Kolpe ter v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Zemljepisno-zgodovinskemu orisu območja sledi jezikoslovni opis ...krajevnih govorov, in to na osnovi obširnega gradiva, ki je bilo v večji meri (prvič) na novo zbrano. Podani so glavni glasoslovni kriteriji, ki utemeljujejo uvrstitev krajevnih govorov na Hrvaškem med govore slovenskega jezika.
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Gostenčnik, Januška; Horvat, Mojca Kumin
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Letnik:
13, Številka:
13
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri ...predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narečjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvistična, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi različnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožič, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (več) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pričata o pomenski oz. semantični spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka.
Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349) Gostenčnik, Januška
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
12/2023, Letnik:
29, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku je prikazan govor kraja Kapele (SLA T349), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. ...Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Andreja Radetič za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala leta 2002.
V prispevku je predstavljen govor dela kraja Ravna Gora (tj. večji zahodni del ‒ zaselki Stari Varoš, Jarak, Bajt in Vrh), ki leži na jugu Gorskega kotarja na Hrvaškem. Govor se je do sedaj ...interpretiral različno, in sicer kot 1) (priseljenski) govor rovtarske narečne skupine slovenskega jezika, 2) (goranski) govor kajkavske narečne skupine hrvaškega jezika, 3) govor kostelskega narečja dolenjske narečne skupine slovenskega jezika. Podano je na novo zbrano narečno gradivo zahodnega dela Ravne Gore, na osnovi česar so povzemalno predstavljene njegove glavne jezikovne (vokalne, konzonantne in prozodijske) značilnosti. Zaradi zgodnje podaljšave nekdaj skrajšanih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu je odraz za */*- enak, in sicer ẹː. Odrazi ejevskih in ojevskih glasov so sovpadli: issln. *ē/*è- = */*- > ẹː in issln. *ō = *ò- = *ǭ/*- > ọː oz. redkeje ȯː. Odraza za issln. *ī /*ì- in *ū/*ù- sta i in u oz. iː in uː po sekundarni podaljšavi. Odraz stalno dolgega polglasnika in novoakutiranega polglasnika v nezadnjem besednem zlogu je sovpadel z odrazom za issln. *a, tj. issln. */*- = *ā/*à- > åː. Odraz za issln. */*- je ọː. Odraza umično naglašenih e in o sta e oz. eː in a oz. aː. Za diftonški odklon pri odrazu za issln. */*-, ki je izpričan v redkih primerih, se v prispevku dopušča interpretacijo, da gre za arhaizem. Govor pozna več oblik moderne vokalne redukcije ‒ popolno prednaglasno akanje, različen razvoj izglasnih *-ǫ (> -a) in *-o (> -ȯ/-u). Govor je izvršil umik na prednaglasno kračino in nadkračino ter (delno) terciarni premik starega cirkumfleksa. Na osnovi glavnih vokalnih, konzonantnih razvojev in izvedenih mlajših naglasnih umikov ter ob pritegnitvi dodatnih definicijskih kriterijev (krajšanje visokih vokalov i in u, odraz za issln. */*-, odraz za issln. */*- in premet pred ustničniki in nebniki, prednaglasno akanje, razvoj izglasnega *-o, odraza za issln. *ĺ in *ń ter razvoj izglasnega issln. *-g) se govor zahodnega dela Ravne Gore sinhrono umešča v rovtarsko narečno skupino slovenskega jezika. Govor je prikazan na Karti slovenskih narečij (različica 2023).
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), ki spada v bizeljski govor kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in ...naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Dragomira Kunej za potrebe SLA zbrala leta 1981.
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Večeslavci (SLA T397), ki spada v gorički govor prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne ...značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe SLA zbrala Majda Domijan leta 1983.
Kostelski govor kraja Vas (SLA T416) Gostenčnik, Januška
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
12/2019, Letnik:
25, Številka:
2
Journal Article
The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of ...Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research.
V prispevku je prikazan govor kraja Gomilica (SLA T392), ki je dolinski govor (z nekaterimi značilnostmi ravenskega govora) prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne ...glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Fonološki opis govora je narejen na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Irena Lebar leta 1986. Opravljena je primerjava s starejšimi zapisi tega govora (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar – Logar 1969–1971) in fonološkim opisom za Slovanski lingvistični atlas (OLA) (Benedik 1981).