Simone Gatto, vodja nadvojvodske kapele v Gradcu, je avtor treh magnifikatov. V enem od njih, tj. Magnificat primi toni, je uporabil kantikov ton. Glede na način rabe tega koralnega melodičnega ...obrazca lahko Gattov Magnificat slogovno umestimo med tovrstne skladbe njegovega predhodnika Annibala Padovana in Orlanda di Lassa.
Knjiga Ennia Stipčevića z naslovom Renaissance Music and Culture in Croatia je v precejšnji meri napisana za nestrokovnjake, izobraženo splošno publiko, ki jo zanima glasbena in širša renesančna ...kultura, povezana s historičnim hrvaškim ozemljem. Osredotočena je ne le na samo glasbo, temveč tudi na tiste, ki so jo ustvarili, izvajali, tiskali ipd., in na okoliščine, v katerih je glasba nastala, bila izvajana in tiskana. Po eni strani je zastavljena široko, po drugi pa je bogata s fascinantnimi podrobnostmi in ponuja vpogled v najnovejše stanje vedenja. Poleg tega odraža zanimanja, predsodke in usmeritve današnjega časa.
On the basis of direct and indirect evidence, three main types of musical repertoire in the early-seventeenth-century Slovenian lands can be established that directly relate to the ...Counter-Reformation: plainchant, sacred song in the vernacular, and contemporary polyphonic music. The textual emphasis of the preserved musical pieces above all helped to shape a distinctly Counter-Reformation religious identity: contemporary polyphonic compositions, above all Litanies and Marian antiphons, with the emphasis of the dogma of sanctoral intercession; the acclamations Christus vincit with the stating of the pope Clemens VIII’s religious integrity; and responsory Sedil ie k’misi with accentuation of the transubstantiation. Although the vernacular songs heard in Corpus Christi processions are lost to us, they were probably characteristic of the Catholic soundscape and also must have attracted the attention of the listeners and confronted them with the confessional challenge directly. With the campaign of reform and propaganda, promoted principally by the bishop Hren, the successful progress of Catholic reform in the Slovenian lands at the beginning of the seventeenth century stabilised the situation in many musical institutions.
Gornjegrajski rokopisni zvezki – SI-Lnr, Ms 207, Ms 232, Ms 284 in Ms 285 – vsebujejo repertoar, ki je značilen za notranjeavstrijske glasbene vire. Tudi uporabljen papir je bil okoli leta 1600 v ...Notranji Avstriji močno razširjen, zato so gotovo tam tudi nastali. Še več, del rokopisa Ms 232 je mogel nastati na Kranjskem, kar nakazujeta zapisa aklamacij, v katerih je omenjen ljubljanski škof Tomaž Hren, in responzorij v slovenskem jeziku. Zaradi paleografskih značilnosti pa se zdi, da so tudi ostali trije zvezki nastali na Kranjskem, in sicer jih je domnevno prepisal Sebastian Kuglmann, pisar škofa Hrena.
Hrenove korne knjige so zbirka šestih dobro ohranjenih velikih kodeksov iz začetka 17. stoletja, ki jih danes hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (SI-Lnr, Mss ...339–344). Kdaj so rokopisi postali del knjižnega fonda v Ljubljani, ni znano, a najverjetneje po reformah Jožefa II. konec 18. stoletja, ko je bil pridobljen škofijski arhiv iz Gornjega Grada (knjižnica se je tedaj imenovala Lyceal Bibliothek). Obravnavani kodeksi so v folijskem formatu in obsegajo do 591 folijev. Napisani so na kakovostnem papirju, večinoma nepoškodovanem zaradi korozije, ki ga povzroča tinta, in drugih dejavnikov, zato so foliji domala v celoti čitljivi. Vse knjige, razen ene (342), imajo ohranjeno izvirno vezavo v belo usnje prek lesene opore, le ena (Ms 339) je vezana v rjavo usnje. Platnice so dekorirane s slepimi odtisi na zelo podoben način.
Parody masses based on secular compositions are intriguing due to their employment of profane music in strictly liturgical music, which has inspired research in traversing boundaries between sacred ...and profane. As can be seen from the case of two masses, one by Bartolomeo Spontone and the other by Costanzo Antegnati, based on the madrigal Nasce la pena mia by Alessandro Striggio, secular music in the sixteenth century seems to be transformed in a way to elevate it, turning the attention of the listener toward God.
Simone Gatto, Kappellmeister of the Archducal Chapel in Graz, composed three Magnificats. One of them, Magnificat primi toni, uses the plainchant canticle tone. The usage of this plainchant form ...places Gatto’s Magnificat stylistically between his predecessor Annibale Padovano and Orlando di Lasso.