V prispevku so določene in analizirane slovenske jezikovnosistemske (kontrastivne) in prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika, ki v prvi vrsti označuje preddobno dejanje v prihodnosti; ...analiza temelji na zgledih iz bolgarskih slovničnih del ter sedmih bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Bolgarskemu predprihodnjiku v slovenščini kontrastivno ustreza prihodnjik z izrazom preddobnosti; slovenske prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika pa vključujejo prihodnjik, ki označuje prihodnost, in pogojnik z naklonsko vsebino (eventualnost); v dveh prevodnih primerih preddobnost označuje časovni izraz.
V príspevku sta obravnavani pomenski razmerji meronimije oz. holonimije v pomenskih razlagah za lekseme, ki se nanašajo na izbrane dele telesa v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), Velikem ...rječniku hrvatskoga standardnog jezika (VRH), Rečniku srpskog jezika (RSJ) in Vocabolario della lingua italiana (VLI). Analiza je pokazala, da meronimično-holonimično pomensko razmerje zaznamuje uvrščevalne pomenske sestavine pri večini leksemov za izbrane dele telesa in razločevalne pomenske lastnosti pri skoraj vseh leksemih za dele telesa v analiziranih slovarjih.
Prispevek primerja pomensko-skladenjske značilnosti bolgarskih odvisnikov neuresničenega dejanja in njihovih slovenskih prevodnih ustreznic; primerjava temelji na besedilnih zgledih iz petih ...bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Analizirani bolgarski odvisniki in njihove prevodne ustreznice so si podobni po pomenu, časovni perspektivi, položaju in osebkovnosti; slovenske ustreznice se od izhodiščnih odvisnikov razlikujejo predvsem po zgradbi, skladenjski funkciji in rabi glagolskih oblik.
Prispevek obravnava prevajanje bolgarskih zamenjalnih odvisnikov v slovenščino in primerja opise tovrstnih odvisnikov v slovanskem, predvsem bolgarskem in slovenskem jezikoslovju. Bolgarski ...zamenjalni odvisniki in njihove prevodne ustreznice so si podobni po pomenu, modalnosti, časovno-dobni perspektivi in osebkovnosti; slovenske ustreznice pa se razlikujejo od izvirnih odvisnikov predvsem po zgradbi, položaju in rabi glagolskih oblik. Opisi zamenjalnih odvisnikov v slavistiki izpostavljajo njihove posebne pomenske (npr. protivnost) in zgradbene značilnosti (npr. vezniška sredstva, glagolske oblike).
Analiza slovenskih prevodnih ustreznic bolgarskih deležijskih polstavkov, ki temelji na petih romanih in njihovih prevodih, je pokazala, da deležijskim polstavkom v bolgarskem izvirniku, ki jih ...zaznamujejo raznovrstni okoliščinski pomeni, v slovenskem prevodu večinoma ustrezajo stavčnopriredne, stavčnopodredne in posebne stavčne zgradbe, tj. razdružene in spremenjene stavčne zgradbe, ki predstavljajo oblikoslovno-skladenjske razširitve. Sledijo jim deležijski polstavki (druga najpogostejša prevodna možnost), besedne/besednozvezne ustreznice in izpusti. Skladenjska funkcija bolgarskih deležijskih polstavkov (prislovno določilo ali povedkov prilastek) je ohranjena v večini odvisnikov, deležijskih polstavkov in besednih/besednozveznih ustreznic. Pomen izhodiščne skladenjske zgradbe ohranjajo vzročni priredno in podredno povezani stavki, predmetni in povedkovoprilastkov odvisnik (z vzročnim oz. načinovnim pomenom), pogojni, posledični, načinovni in dopustni odvisniki, nato načinovni prislovi, načinovne in časovne prislovne zveze ter lastnostna pridevniška zveza, enako pa velja tudi za deležijske polstavke. Druge prevodne možnosti se od bolgarskih deležijskih zgradb pomensko oddaljujejo ali pa so pomensko ekstenzivne.
Giampaolo Salvi, eden najpomembnejših italianistov (med drugim tudi sourednik in soavtor velikih italijanskih slovnic Grande Grammatica Italiana di Consultazione, 1988–1995, 2001, in Grammatica ...dell’Italiano Antico, 2010), redni profesor na Oddelku za romanistiko Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti, je 2013 (ponatis 2015) objavil knjigo Le parti del discorso (Carocci editore), v kateri pretresa besednovrstno teorijo, v prvi vrsti italianistično. Knjiga je razdeljena na šest osrednjih poglavij: 1. Kako opredeliti besedne vrste, 2. Tradicionalna klasifikacija besednih vrst, 3. Samostalnik in pridevnik, 4. Zaimki in determinativi, 5. Glagol, 6. Prislovi, predlogi, vezniki; jedro knjige spremljata Uvod in Zaključek. Koliko besednih vrst in katere. Na koncu sledi še izbrana osnovna Bibliografija (137–140).
Med 4. in 6. septembrom 2014 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekalo zasedanje Komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki ga je ...organizirala in vodila red. prof. dr. Andreja Žele, tudi članica omenjene komisije (krovna organizatorja sta bila – v okviru Filozofske fakultete UL – oddelka za slovenistiko in slavistiko). Ker gre za pomembno srečanje uglednih slavističnih jezikoslovcev, je treba opozoriti na njegov znanstveni jezikoslovni prispevek.
PDF
