In research articles, cities usually occur as topics (e.g., subjects or actors) or places of studies (e.g., sites, destinations, locations, or spaces). Investigation of more general patterns is rare ...because research usually focuses on individual cities. We use science mapping, based on Scopus data and Vosviewer visualization software, to examine city-related research across journals and disciplines (subject areas), and to assess how multiple city functions are reflected in journals. Comparable European Union capital cities (Berlin, Madrid, Rome, and Warsaw) serve as models. The patterns are remarkably similar regardless of the city. National and regional journals are the most common publication venues. Research takes place within three major disciplinary clusters: 1) the social sciences, and arts and humanities, 2) medicine, and 3) natural/technical sciences (environmental, earth and planetary, agricultural, and biological sciences). Medicine shows an early prevalence, and recently the social sciences have been strongly represented in these studies. Although the relationships are based on different journals, they are comparable for all cities and can be used to assess cities of similar size. This study was conducted just before the Covid-19 pandemic, and it can serve as a reference to identify research patterns before and after because the outbreak may bring about changes in future city-related research.
V znanstvenih člankih se mesta običajno pojavljajo kot teme (predmeti ali akterji) ali kraji (območja, destinacije, lokacije in prostori) raziskav. Proučevanje splošnejših vzorcev je redkejše, saj se ...raziskave običajno osredotočajo na posamezna mesta. Avtorja z znanstvenim kartiranjem, ki temelji na podatkih bibliografske zbirke Scopus in programskem orodju za vizualizacijo Vosviewer, proučujeta objave, povezane z raziskavami mest, v znanstvenih revijah in na različnih tematskih področjih, da bi ugotovila, kako se različne funkcije mest odražajo v znanstvenih revijah. Za modele uporabita primerljiva glavna mesta držav članic Evropske unije (Berlin, Madrid, Rim in Varšavo). Izsledki kažejo zelo podobne vzorce pri vseh mestih, pri čemer so najpogostejše objave v nacionalnih in regionalnih revijah. Večina raziskav poteka na treh glavnih znanstvenih področjih: 1. v družboslovju in humanistiki, 2. v medicini in 3. v naravoslovju (okoljske vede, vede o Zemlji in drugih planetih ter biotehniške in biološke vede). Prvotno so prevladovale raziskave s področja medicine, v zadnjem času pa so najpogostejše družboslovne študije. Čeprav ugotovljena razmerja med znanstvenimi področji temeljijo na različnih revijah, so primerljiva za vsa mesta, na njihovi podlagi pa se lahko presojajo mesta podobne velikosti. Raziskava je bila opravljena tik pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni (covid-19), na podlagi njenih izsledkov pa bi lahko primerjali raziskovalne vzorce pred pandemijo in po njej, saj se bodo lahko raziskave, povezane z mesti, zaradi pandemije v prihodnosti spremenile.
This interdisciplinary geo-spatial overview represents a conceptual foundation for policy research concerning allocations of public commodities as represented by land (settlement) resources. ...Principles of collective vs. individual rights to benefit from these may pose moral dilemmas for decision-makers. Such a conflict of interests could prompt ‘ambiguous’ governing decisions that lack clear directives for implementation. The resulting policies might support declarations of multicultural inclusivity while embracing exclusive ethnic communities. A case in point is the Israeli spatial policy on Arab and Ultra-Orthodox minority groups, analysed using primary and secondary sources and statistical data relating to political affiliations, income, housing costs and locational preferences. If land is an adequate indicator of ambiguous resource-based issues, further analyses should define how socio-spatial distributions are decided and at which particular stages of the policy process.
Študija s kvalitativno metodo kronološkega in vsebinskega pregleda literature in komplementarno vizualizacijo (VOSviewer) korpus ekstrahiranih dokumentov v podatkovni zbirki Scopus analizira enega ...temeljnih dualizmov kulture in narave ali družbe in narave v kontekstu interdisciplinarnih okoljskih pristopov. Rezultati vizualizacije nakažejo klastre/pristope, ki se različno manifestirajo v paru narava - kultura in narava - družba. Izpostavljen je termin antropocen, v obravnavi uporabljen kot koncept za testiranje sploščanja dualizma. Koncept antropocen se izkaže za prototipično povezavo pri interdisciplinarnem okoljskem raziskovanju.
Po premisleku sem se odločil, da bom to besedilo označil ohlapno, kot zapis, ne kot običajen uredniški uvodnik. Naj bo ob tej priložnosti nekaj hibridnega. V času pandemije covida-19 se s to in ...drugimi uredniškimi zadregami soočajo tudi drugi uredniki, znajdejo pa se vsak po svoje. Kam bi del? Ugotavljam, da od začetka lanskega leta (2020) tudi uredniški uvodniki niso več »uvodniki«. Ker smo v čudnih časih, smo do normativnega reda malo, no, objestni. V običajnih časih periodične publicistike bi bila označba »zapis« gotovo tipološko problematična, ker: kam ga uvrstiti?
Vpliv zmanjševanja prostorskih ovir na spreminjanje ozemeljske organizacije družb je bil stalnica sociološkega teoretiziranja in raziskovanja od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. ...Dinamizacija in fleksibilizacija časovno-prostorskih ritmov v vsakodnevnem življenjusta dolgoročno vplivali na spremembe v organiziranosti in strukturiranosti družb. Anthony Giddens je »raztezanju družbenih sistemov v času in prostoru« pripisal ključno vlogo pri pojasnjevanju prežemanja strukture in delovanja v visoko modernih družbah (koncept strukturacije).1 »Prostorski obrat« v sociologiji, ki je sledil Giddensovemu eksplicitnemu poudarku elementov prostora in časa pri pojasnjevanju družbenih sprememb modernih družb, je sovpadal z začetnimi, tako afirmativnimi kot kritiškimi tematizacijami omrežij, globalizacije in telekomunikacijsko-informacijske revolucije (Castells 1989, 1996; Harvey 1991; Mlinar 1992). Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je sledil (pričakovani) milenijski razmah preučevanja prostorske mobilnosti in tematiziranja »konca teritorialnih družb« (Urry 2000, 2006; Kaufmann 2004).
PDF
