V članku je demografska problematika Slovenije predstavljena kot eden najpomembnejših dejavnikov prihodnjega razvoja Slovenije. Pri nas se še vedno ne zavedamo posledic preteklega demografskega ...razvoja, ki nas je pripeljal do sedanjega stanja. V Sloveniji se vse bolj podira razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom, v korist upokojenih. Ta proces se bo nadaljeval, kajti število upokojitev se bo povečevalo predvsem zaradi demografskih razlogov. Glede na sedanjo starostno sestavo prebivalstva Slovenije lahko v naslednjih trideset letih pričakujemo močno absolutno povečanje števila starejših prebivalcev in še hitrejšo rast njihovega deleža v vsem prebivalstvu. Zaradi daljšanja pričakovanega trajanja življenja se bo posredno še dodatno povečevalo število upokojenih prebivalcev. Demografsko pa pomeni večanje števila starejših prebivalcev tudi bistveno višje letno število umrlih in zato močan negativni naravni prirast. Ta bo še izrazitejši zaradi močnega znižanja števila rojstev v zadnjih tridesetih letih. Problem ni več samo nizka rodnost, ampak tudi prehajanje vse manj številčnih generacij žensk v rodno dobo.
In this article, the issue of demographics is presented as one of the most important factors in regard to the future development of Slovenia. We are still not fully aware of the consequences of the ...demographic development in the past, which has caused the current situation. The balance between the active and retired population is disturbed, as the percentage of retired persons is on the increase. This process will continue, because the number of retirements will increase in the future, mainly due to the demographic reasons. In regard to the current age the structure of the population in Slovenia, we can expect a huge and absolute increase in the number of elderly people and an even faster increase in the percentage of elderly people in the entire population. The number of retired persons will indirectly increase due to the longer life expectancy. In a demographic sense, the increase of elderly people means a significantly higher annual number of deaths and therefore a strong negative natural growth. This will be even more evident due to the significant decrease of the number of births in the last 30 years. This problem arises not only from low birth rates, but also due to the fact that the generations of women in their fertility period are less numerous.
At the end of the Second World War there were approximately 100.000 people living in the compact part of Ljubljana. A period of rapid population development ensued (urbanisation) because of ...immigration from other parts of Slovenia and later from various regions of the former Yugoslav Republics. This period is marked by numerous new housing estates and early stagnation of the old city core. A period ob sub-urbanisation followed and city expansion along the main roads, interspersed with poor quality building and illegal development. Costly renewal of old buildings, diminished construction of housing estates and high prices of building land triggered the flight of city dwellers (de-urbanisation) and caused non-urban development in neighbouring municipalities (secondary urbanisation). By rehabilitation of the old city centre and attempts at revitalisation Ljubljana is trying re-urbanise itself. The flight of the younger population, caused by limited offer of housing, still remains the main problem that furthermore causes increased volumes of daily commuting and congestion in the city centre caused by parked vehicles. The tally of increased population during the last decade to small neighbouring municipalities, caused by flight from Ljubljana, is 20.000, while the population of Ljubljana is decreasing. With its quarter of a million inhabitants, Ljubljana is the third smallest capital city of Europe (without the “pocket” states). The main issue in the neighbouring municipalities is expressively non-urban development, meaning that too much land is used and the utilities infrastructure threshold is not met. The present division of the Ljubljana metropolitan region truly calls for a Strategy of spatial development, at least on the level of the Ljubljana urban region.
Ljubljana je imela ob koncu druge svetovne vojne približno 100.000 prebivalcev v strnjenem mestnem delu. Sledilo je obdobje zelo hitre rasti števila prebivalcev (urbanizacija) zaradi priseljevanja iz ...drugih delov Slovenije in pozneje tudi priselitev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. To obdobje zaznamujejo številne nove stanovanjske soseske in začetki nazadovanja starega mestnega jedra. Sledilo je obdobje suburbanizacije in širitve Ljubljane ob vpadnicah in z manj kakovostno in nelegalno gradnjo tudi marsikje vmes. Draga prenova starih zgradb, ustavljena gradnja stanovanjskih sosesk in visoke cene gradbenih parcel so povzročile beg prebivalcev iz mesta (dezurbanizacija) in neurbano gradnjo v sosednjih občinah (sekundarna suburbanizacija). S prenovo starega mestnega jedra in poskusi njegove oživitve poskuša Ljubljana izvesti reurbanizacijo. Glavni problem je še vedno odseljevanje mlajšega prebivalstva zaradi pomanjkanja stanovanj, kar še povečuje obseg dnevne delovne migracije in zato s stoječim prometom duši mestno jedro. Samo zaradi priseljevanja iz Ljubljane v zadnjih desetih letih se je število prebivalcev malih sosednjih občin povečalo za 20.000, medtem ko število prebivalcev Ljubljane nazaduje. Z dobrega četrt milijona prebivalcev je tretja najmanjša prestolnica v Evropi (ob neupoštevanju »žepnih držav«). Problem sosednjih občin pa je izrazito neurbana gradnja in s tem velika poraba površin pa tudi nastajanje komunalnih infrastrukturnih pragov. Razdelitev ljubljanske metropolitanske regije na male občinske fevde prav kliče po izdelavi strategije prostorskega razvoja vsaj na ravni ljubljanske urbane regije.
The demographic threshold Jakoš, Aleksander
Urbani izziv,
12/2002, Letnik:
13, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
The number of births in Slovenia has in the last twenty years almost halved, immigration has stopped and the number of older citizens is increasing while the whole population number is actually ...decreasing. This phenomenon has been termed ageing population, which is incorrect. In fact it means that there are increasingly more elder citizens, because they reach a higher age, but this is not the essential problem. A major inconsistency is in the term ageing population itself, by which we want to emphasise the problem of decreasing birth rates and not as a problem of people deceasing later. The condition when the number of births equals the number of deaths is called the demographic threshold. This problem is extremely pressing in Slovenia because our country is already below the demographic threshold, but not because of ageing. The decreasing number of inhabitants, strong decrease in the number of younger people and also the increasing number of older people, demand new approaches to planning, which cannot be based on imaginary growth, but on quality development. This also applies to cities.
Število rojstev v Sloveniji se je v dobrih dvajsetih letih skoraj prepolovilo, priseljevanje se je ustavilo, povečuje se število starejših prebivalcev, medtem ko skupno število prebivalcev celo ...nazaduje. Za ta pojav smo uporabljali izraz staranje prebivalstva, ki pa je nepravilen. Pomeni namreč, da je vedno več starejših prebivalcev, ker dočakajo višjo starost, to pa je vendar zelo dobro. Velika nerodnost je torej prav v izrazu staranje prebivalstva, s katerim v resnici hočemo izpostaviti problem zniževanja števila rojstev, ne pa kot problem označevati vedno kasnejše umiranje ljudi. Stanje, ko je v enem letu število umrlih enako številu rojenih, imenujemo prebivalstveni prag. Tovrstna problematika v Sloveniji se je zelo zaostrila, ker je naša država že pod prebivalstvenim pragom, ne pa zaradi staranja prebivalstva. Nazadovanje skupnega števila prebivalcev, močno znižanje števila mladih in na drugi strani večanje števila starih prebivalcev zahtevajo tudi nove pristope k planiranju, ki ne more več temeljiti na neki imaginarni rasti, ampak na kakovosti razvoja. To velja tudi za mesta.
Članek predstavlja metodologijo izračuna bodočega števila in velikosti gospodinjstev iz starostno spolne sestave prebivalstva. Predvsem zaradi zaradi znižanja povprečne velikosti gospodinjstev in ...tudi ostalih vzrokov število gospodinjstev narašča hitreje kot število prebivalcev. Predstavljen pa je tudi matematični model izračuna.
Prispevek obravnava prebivalstveno rast in spremembe v slovenskih mestih, kjer avtor ugotavlja, da so značilnost slovenske poselitve majhna mesta. Zadnji kazalci o številu prebivalstva kažejo na ...znižanje, kar ne naznanja nazadovanja ampak razvoj v drugo smer. Glede na demografske trende, bo rast večjih slovenskih mest morala biti predvsem kvalitativna in nikakor ne na račun manjših. The article deals with population growth and changes in towns in Slovenia, whose characteristic are small towns. The latest population indicators show a decline in growth, which doesn't necessarily represent stagnation but development in a new direction. In view of the present demographic trends, growth of larger towns in Slovenia will have to be qualitative and under no circumstances on account of smaller towns.
PDF