A causa della sua prematura dipartita abbiamo perso non solo una collega ma anche una cara amica Vesna Deželjin, docente presso il Dipartimento di Italianistica della Facoltà di Filosofia di Zagabria ...e quello di Fiume. Vesna è stata un’eccellente docente, ricercatrice e conferenziere, una donna di rara umanità, sempre aperta e accogliente, instancabilmente dedicata alla lingua italiana nei suoi molteplici aspetti sincronici e diacronici: come madrelingua, lingua seconda, straniera, d’origine, etnica, ereditaria, in contatto con altre lingue e con il croato.
Pričujoči priročnik oz. glosar šolskega jezika je nastajal na Hrvaškem, v obdobju od 2015 do 2020, kot skupni podvig hrvaških glotodidaktičark štirih tujih/drugih jezikov, ki se poučujejo v hrvaških ...javnih šolah. Predmet preučevanja je bilo področje šolskega jezika pri pouku nemščine, angleščine, francoščine in italijanščine. V priročniku je zajet tako govorjeni jezik, kot so ga uporabljali učitelji in učenci v široki mreži sodelujočih šol, kot tudi izsledki preučevanja šolske dokumentacije, intervjujev s številnimi pristojnimi strokovnjaki s področja šolstva in učiteljev, ter iz primerjalnih študij.
Prispevek prinaša strnjen pregled glotodidaktičnega dogajanja in preučevanja, ki ima za poglavitni cilj razvijanje raznojezičnosti učencev in medjezikovno razumevanje, slednjega kot podpore ...raznojezičnosti in družbene večjezičnosti v Evropi, kar je bilo v preteklih dveh desetletjih predmet naraščajoče pozornosti. V prvem delu prispevka so predstavljeni visokošolski raziskovalni in aplikativni projekti (»Jessner«, »Gooskens«, »Prokopowicz«) o omenjenih temah, ki so prispevali k večjemu razumevanju raznojezičnosti in medjezikovnega razumevanja kot pojavov ter k nastajanju predlogov učnih načrtov, ki bi razvijali raznojezičnost ter večjezikovno in večkulturno družbo (na primer CARAP / FREPA, slov. ROPP). Projekti so se osredotočali na germansko ali romansko jezikovno družino, ali na kombinacijo z angleščino. Posredno ali neposredno je njihov namen razvijanje medjezikovnega razumevanja in/ali raznojezičnosti, vključujejo pa tudi jezikoslovne analize. Pregledu sledi nekaj primerov iz osnovnošolskega in srednješolskega okolja (razvijanje medjezikovnega razumevanja iz nemškega prostora). V drugem delu članka pa je povzet primer s platforme za »raznojezičnosti plus medjezikovno razumevanje«, kjer gre prav za udejanjanje principov razvijanja medjezikovnega razumevanja in raznojezičnosti, ki prikaže, kako (lahko) tovrstno »e-učenje z e-delovanjem« (raznojezično sporazumevanje v klepetalnici) prispeva k razvijanju tudi drugih ciljev, npr. k povečevanju učenčevega zavedanja o svojih procesih razvijanja medjezikovnega razumevanja, raznojezičnih učnih strategij in motivacije.
Delovni učbeniki Nuovo Espresso 1, 2, in 3 so na slovenskem tržišču ponovno na voljo, tokrat v veliki meri prenovljeni in vendarle z ohranjenim konceptom, zaradi katerega so ga v preteklih 15 letih ...množično uporabljali številni slovenski učitelji italijanščine kot tujega jezika. Niti v predhodnih verzijah niti sedaj učbenik s strani avtorjev in založbe ni namenjen gimnazijcem in ostalim srednješolcem, vendar ga prav tej ciljni skupini pričujoča prenovljena izdaja najmočneje približa, predvsem zaradi video posnetkov v vsaki lekciji, kjer gre za krajše, humorne prigode in nezgode mladih ljudi v njihovem vsakdanu.
Nelle ricerche glottodidattiche di lingue straniere/seconde relativamente scarsa l’attenzione è indirizzata alla ricerca empirica del teacher talk, il parlato degli insegnanti usato in classe, ...particolarmente scarsa risulta quella riferita al parlato degli insegnanti di lingue straniere per obiettivi specialistici. Inoltre, in quest’ambito le ricerche sull’utilizzo intenzionale di L1 e della traduzione didattica tra gli insegnanti di LSsp sono quasi inesistenti. Pertanto, il presente studio si premette di indagare sull’uso di L1 e traduzione didattica, in base all’analisi qualitativa in classi ‘italiane’ e ‘inglesi’ osservate, mirando in particolare alle differenze tra gli insegnanti d’italiano e d’inglese, e agli usi di traduzione didattica come tecnica per sviluppare competenze produttive nei generi testuali della LSsp. Gli esiti ci inducono alla conclusione che la traduzione didattica si usa occasionalmente, per la precisazione terminologica in entrambe le lingue, invece le modalità ‘sussurrate’ tra le insegnanti d’italiano LSsp suggeriscono più disagi rispetto alle colleghe d’inglese. In comune a entrambi gruppi di docenti osservate è una forte tendenza a non usare la Traduzione didattica o L1, neanche come sostegno per far imparare a scrivere generi settoriali. L1 and didactic translation in the teacher talk of teachers of Italian and English as foreign languages for special purposes In foreign/second language teaching research, relatively little attention is paid to empirical studies on teacher talk, i.e. FL teachers’ speech used in the classroom, and even fewer analyses refer to the teacher talk of FL teachers for specific purposes. Furthermore, research on the intentional use of L1 and pedagogical translation (PT) among FLsp teachers is almost absent. Therefore, the present study investigates the use of L1 and pedagogical translation based on qualitative analyses of observations in 'Italian' and 'English' classes that focus in particular on differences between teachers of Italian and English, as well as on the uses of pedagogical translation as a technique to develop productive skills in professional genres. The results lead to the conclusion that pedagogical translation is used occasionally, mainly for terminological clarifications in both languages, however the ‘whispered’ modalities of L1 use among Italian LSsp teachers seem to indicate greater insecurity with respect to English colleagues. Both groups of FLsp teachers displayed strong tendencies to avoid using L1 and PT, not even as support in learning to write in professional genres.
Nonostante le numerose e diverse definizioni del gioco, in generale, si considera che il gioco stimoli e sostenga lo sviluppo cognitivo, sociale, emozionale e motorio degli individui. Nell’ambiente ...scolastico si usano i cosiddetti giochi didattici che sono organizzati in base agli obiettivi formativi. La differenza tra questi e i ‘giochi popolari’ consiste nel fatto che questi non sono frutto della tradizione popolare o dell’invenzione spontanea dei bambini, ma sono creati e adattati dagli insegnanti stessi, secondo criteri organizzativi e contenutistici che coincidono con gli obiettivi specifici dell’unità didattica. In conseguenza sono sempre più numerosi gli insegnanti e gli autori di libri di testo che decidono di includere questo tipo di tecnica didattica nel processo d’insegnamento. I giochi didattici nelle lezioni di lingue straniere hanno un’importanza notevole perché possono essere usati sia per sviluppare le abilità ricettive che per quelle produttive. Un’ulteriore caratteristica potenzialmente positiva dei giochi didattici è che non sono adatti solo per bambini ma anche per adolescenti e adulti, quindi adatti anche per l’insegnamento delle lingue straniere in vari contesti d’apprendimento. Nella parte empirica di quest’articolo si cerca di chiarire in quale misura si usino i giochi didattici durante le lezioni d’italiano come lingua straniera nelle scuole secondarie superiori e come questa tecnica d’insegnamento/apprendimento sia accolta tra gli studenti.