Z vstopom žensk na področje javne sfere in družbenih odnosov so se začela spreminjati tudi ostala področja življenja, kar je sprožilo potrebo po kulturni preobrazbi, predvsem na ravni jezika ...(Irigaray 1998, 119), ki bi ustrezno predstavljal in nagovarjal oba spola. Eno pomembnejših vprašanj, ki so si ga v povezavi s tem v času drugega feminističnega vala postavljale številne feministične jezikoslovke in jezikoslovci, je, kako lahko izkoreninjenje jezikovnega seksizma vpliva na položaj žensk in moških v družbi. Številni nasprotniki in nasprotnice jezikovnih sprememb in uvajanja neseksističnih alternativ se s predpostavkami neposredne povezave med družbo in jezikom niso strinjali, za kar so navajali številne argumente. Namen prispevka je osvetliti klasične argumente, ki so se v tuji (angleški) literaturi proti uvajanju jezikovnih sprememb pojavljali v 70. letih prejšnjega stoletja in poiskati vzporednice z aktualnimi argumenti slovenskih jezikoslovk in jezikoslovcev ter drugih strokovnjakov in strokovnjakinj. Argumente nizava upoštevajoč posebnosti angleščine in slovenščine, tj. dveh jezikov, ki različno izražata in razumeta (slovnični) spol. V tem smislu je zanimivo ugotoviti, koliko so si agrumenti proti uvedbi jezikovnih sprememb podobni (tj. so splošni in veljajo za vse jezike) in v katerih kategorijah se razlikujejo (tj. so jezikovno specifični). Glede na to, da gre tudi za dve različni časovni obdobji, nam bo informacija o podobnosti argumentov sporočala tudi podatek o zmožnosti preživetja določenih mnenj skozi čas. Cilj prispevka, pa tudi dolgoročni interes je bolje razumeti razmišljanje nasprotnikov in nasprotnic jezikovnih sprememb na podlagi poznavanja njihovih argumentov, kar vidiva kot enega od pristopov k (morebitnemu) skupnemu sodelovanju v zvezi s tovrstnimi vprašanji v prihodnje.
A great deal has been written about the causes of gender inequality, and much of this literature has tackled the role of language as a mechanism of social exclusion. More recent analysis of gender ...inequalities indicates how vital it is that we understand the impact that different social characteristics, including age, can have simultaneously on a person’s life situation. These factors should be examined together and at the same time, and as such they invite the kind of approach that is made possible by the concept of intersectionality. The aim of this article is to bridge the gap that exists between different streams of research. It approaches the analysis of gender and age from an intersectional perspective. It also draws on work on the reinforcement of gender inequalities through gendered language and engages with research on age-related social inequalities and especially on the specific gender bias of ageism and ageist language. We propose that an intersectional approach be brought to bear on the analysis of sexist and ageist language in order to draw these lines of inquiry together. In doing so we hope to contribute to a better understanding of the social position of women and men of different ages and the role of language in reproducing and reinforcing the inequalities of power created by attitudes to differences of gender and age. It is our belief that an intersectional approach has huge potential for future work in gender studies, sociolinguistic theory, and other avenues of research.
Prispevek izhaja iz obravnav podrejanja novinarstva kapitalistični nujnosti »racionalizacije« delovnega procesa s tehnološkimi inovacijami. Nadaljevanje teh teženj je uveljavljanje algoritmov z ...namenom dopolnjevanja, razširjanja ali zamenjevanja novinarskega dela s tehnologijo. Apoteoza tega procesa je avtomatizirano novinarstvo, četudi predvsem dopolnjuje uveljavljeno produkcijo novic. Polemike o avtomatizaciji odpirajo zahtevna vprašanja, kaj in kako vemo z novinarstvom ter kako je ta vednost utemeljena. V avtomatiziranem novinarstu sta konstrukcija "objektivnih" dejstev in njena jezikovna igra pogojeni ne le z združevanjem tehnologije in človeške dejavnosti, temveč tudi z razdruževanjem tehnološke "objektivnosti" in človeške subjektivnosti. Proces upodatkovljenja dejstvenosti tako veljavo črpa iz algoritemske presoje, ki je skoncentrirana v načelu legitimacije skozi hipno in merodajno izvedbo. Zgodovinska načela »objektivnega« novinarstva se s tem preobražajo.
Zapis posveta o aktualnih sociolingvističnih izzivih in prednostnih raziskovalnih tematikah, ki sta ga organizirala doc. dr. Maja Bitenc in red. prof. dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko in je ...potekal v ponedeljek, 27. 9. 2021, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in s prenosom preko Zooma. V prvem delu so vabljene strokovnjakinje in strokovnjaki predstavili svoje poglede ob izhodiščnih vprašanjih, v drugem je sledila razprava vseh sodelujočih. Zapis posnetka so govornice in govorniki uredili po lastni presoji, načeloma s čim manj intervencijami, iz razprave pa so za branje prilagojene in objavljene vsebinsko tehtnejše replike.
Josip Jurčič je med letoma 1871 in 1881 urejal Slovenski narod, ki je po selitvi iz Maribora v Ljubjano leta 1873 postal prvi slovenski dnevnik. Dnevno izhajanje je povzročilo časovno stisko pri ...tvorjenju besedil in tako kot objektivni stilotvorni dejavnik vplivalo na oblikovanje novinarskega stila. Kako je uredniško delo zmogel Josip Jurčič in kakšen je njegov prispevek k razvoju novinarskih besedil in stila, bomo prikazali v prispevku, izhajajoč iz analize njegovih avtorskih opomb v časopisu, ocenjevalcev njegovega dela in jezikovnostilne analize prvega dnevnika.
V prispevku poročamo o rezultatih analize medijskega pojavljanja kandidata in kandidatke na parlamentarnih volitvah 2018 v dveh slovenskih dnevnoinformativnih tiskanih medijih v obdobju dveh mesecev ...in pol pred volitvami in o rezultatih etnografske analize javnega komuniciranja obeh z volivci in volilkami na javnem dogodku. Na osnovi rezultatov ugotovljamo, koliko se kažejo odstopanja v medijskem poročanju o kandidatki in kandidatu ter kako je artikulacija spola del njune kampanje. Na podlagi nekaterih pozitivnih tendenc v slovenskem političnem prostoru smo predvidevale, da bo medijsko poročanje manj seksistično, kot je bilo v preteklosti. To lahko na podlagi kritične diskurzivne in besedilne analize medijskega poročanja tudi potrdimo, vsaj za Delo, manj za tabloidne Slovenske novice. Rezultati etnografske metode spremljanja pa kažejo, da igra spol veliko vlogo v javni predstavitvi politikov in političark ter odnosu javnosti do njune prisotnosti.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta v torek, 23. oktobra 2018, organizirali okroglo mizo »Jezik in ...spol«, ki je potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izhodišče razprave je bil sklep Senata Filozofske fakultete o izmenični rabi moške in ženske slovnične oblike za vse spole v pravilnikih Filozofske fakultete, s sogovornicami in sogovorniki pa sta organizatorja želela razpravo razširiti na vprašanja, kakšne možnosti ponuja slovenski jezik za uporabo spolno občutljivega jezika in kako v slovenskem jeziku zagotavljati vključujoč jezik v različnih družbenih situacijah. Objavljamo zapis je po posnetku dogodka, ki je na voljo na YouTubu.
Slovenščina se uvršča med jezike, ki imajo zaradi sistemske kategorije spola in morfemske kompleksnosti njenega izražanja pri prizadevanjih za spolno pravičnost v družbi središčno vlogo. V preteklem ...letu so prizadevanja za spolno pravičnejše izražanje doživela dva vrhova: ob rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost oziroma mnogoterost ter ob odločitvi za izmenično rabo moškega in ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih dveh ljubljanskih fakultet. V senci drugega je vprašanje podčrtaja doživelo premalo razprave; v príspevku zato s pomočjo postavk teorije jezikovnega menedžmenta, ki jih predstavljamo tudi ob primerih iz slovenske standardizacijske prakse, osvetljujemo nekatere dodatne vidike (morebitne) implementacije podčrtaja v rabo.
Casovna umestitev dogodka je povzrocala vec tezav, preden se je ustalila, in sicer zato, ker ni bila navada, da bi pred vsako vestjo ali porocilom navedli casovni in prostorski podatek, t. i. ...caso-prostorski vhod v besedilo (Korosec 1998: 183, 199), ki bi naslovniku olajsal pretvorbo prostorskih in casovnih nanasanjski skill besed v besedilu. Casopisi so imeli seveda naveden podatek o casu in kraju v glavi (mesto izdajanja in dan, ko je izvod izsel), mbrika Politicni razgled je imela od leta 1873 pa vse do leta 1882 naveden takoj pod rubricnim naslovom se drugi podatek o kraju in casu (obicajno dan pred izdajo, tj. cas urejanja besedil), ostale rubrike so bile brez caso-prostorskega vhoda. Tretji cas pa je bil cas tvorjenja besedila oz. cas dogodka, ki se ni ujemal s prvim podatkom na casopisnem izvodu. V mbriki Dopisi je bil tako avtomatiziran zacetek besedila oz. t. i. panaslov : Iz + KRAJ II + DATUM (Iz Ljutomera 29. decembra.) in na te podatke so se v dopisih navezovali casovni ter krajevni prislovi in izprislovni pridevniki. Ta konvencija se je pri Delu 26. 5. 1998 prekinila. Urednistvo se je odlocilo, da bo spremenilo dolgoletno prakso, v slovenskem porocevalstvu temeljeco na tradiciji, ki je razvojno izhajala iz zgledovanja na nemsko porocevalstvo S tem je povzrocilo veliko tezav tako pri pisanju besedil kot pri sprejemanju. Sprememba oz. ukinitev tradicionalnega caso-prostorskega vhoda se je zgodila, kot pise takratni urednik Dela Mitja Mersol (DeIo, 26. 5. 1998: 1), ker je Delo zelelo prenoviti graficno podobo, tako da je bistveno prvino porocevalske tradicije stelo le za »odvecen graficni element«: »Nova graficna podoba izvira zgolj iz zelje in potrebe, da vam se bolj priblizamo najpomembnejse dogodke; casopisu bi radi dali vec svezine, vecjo 'zracnosf in prostornost, brez odvecnih graficnih elementov, tako pa bi dosegli vecjo berljivost in preglednost.« Tako so strani Dela postale vizualno sicer modemejse, a vsebinsko krnjene. Tovrstni »vizualni modemosti« so sledili tudi Vecer, Dnevnik in Finance, ki so se v celoti odpovedali casovnemu in prostorskemu vhodu v besedilo, tako da so besedila videti izrazito neporocevalska. Zgolj prostorski vhod pa se naprej vzdrzujejo porocevalna besedila v Delu, Slovenskih novicah, Gorenjskem glasu, Dolenjskem listu in Primorskih novicah. Izhodisce obravnave pridevnikov tukajsnji in tamkajsnji je bilo vprasanje, kam tvorec postavi sebe in bralca: (a) v kraj, ki je naveden bodisi v prostorskem vhodu bodisi kje drugje v besedilu, ali (b) v kraj, ki ni enak niti prostorskemu vhodu niti zaimkovi besedilni referenci, tj. nanasalni ali vezi (Beaugrande, dressler 1992: 41-64; korosec 1998: 216-25; Goijanc 1999). V prvem primeru sebe in bralca postavi na mesto dogodka ali stanja - in uporabi pridevnik tukajsnji (prim, zgled pod (a) spodaj). V drugem primeru pa je do koncne izbire zaimka mogoce priti po dveh poteh: (bl) tvorec bodisi ze sam ni bil na kraju dogodka ali stanja (pa tudi pretvarja se ne, da je bilo tako), in posledicno uporabi pridevnik tamkajsnji ali pa (b2) je bil oz. je v casu pisanja se vedno na mestu dogodka ali stanja (ali pa vsaj v mislih svojo navzocnost postavi tja), kljub temu pa za bralca opravi pretvorbo na podlagi sklepanja, da bo ta v casu sprejemanja besedila zelo verjetno kje drugje; in posledicno uporabi pridevnik tamkajsnji (prim, zgled pod (b)). Tovrstne ustaljenosti pri sodobni rabi prostorskih nanasanjski skill pridevnikov in prislovov tukajsnji in tamkajsnji ter tukaj in tam ni. Prostorski vhod, ki je ostal po opustitvi casovnega delà, bi sicer laliko bil izhodiscna tocka za poenotenje vsaj v nekaterih zanrih, a zgledi kazejo, da ni tako. Analiza casopisnega delà Gigafide, ki je bila sicer sirsa in ne omejena le na vesti, je pokazala, da trenutno prevladujoca tamkajsnji in tam v priblizno stirikrat manjsem obsegu se vedno spremljata tudi tukajsnji in tukaj. S tukajsnji in tukaj se tvorec izrazito postavi v kraj dogodka ah stanja, tako da cetu tam v resnici ni bil, bralec dobi vtis, da je bilo tako. Obenem tudi tamkajsnji in tam ne zanikata tvorceve prisotnosti v kraju dogodka ali stanja, temvec sta laliko le rezultat novinarjeve pretvorbe na bralcev neprisotnost v kraju dogodka; na enak nacin, kot se pretvorbe izvajajo pri casovnih nanasanjski skill besedah.