Zamisel za sodelovanje hrvaških in slovenskih literarnih zgodovinarjev se je porodila oktobra 2019 na Humboldtovem simpoziju na zagrebški Univerzi ob priložnosti 250. obletnice rojstva Alexandra von ...Humboldta (1769-1859) v organizaciji kluba hrvaških humboldtovcev, med katerimi sta tudi kroatist, prof. dr. Davor Dukić, in hrvaški slovenist in južnoslovanskí komparativist prof. dr. Zvonko Kovač. Zaobiti nismo želeli niti razsežnosti procesov literarnega branja, ki so definirani v različnih smereh (kognitivno, psihološko, historično, sociološko, medkulturno, medijskotehnološko itd.), in njihove vloge pri interpretaciji literarnih besedil. (Z ozirom na nabor razprav slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki bodo izšle v okviru Umjetnosti riječi, pa naj na tem mestu samo namignemo, da so v slovenskem prostoru običajnejši empirični oz. kontekstualni pristopi k literaturi, kar pomeni, da razlike med slovensko in hrvaško literarno vedo niso zanemarljive.) V to nas vsaj prepričuje nabor razprav v tej številki, ki so jih prispevali trije avtorji in štiri avtorice. Prispevek vsebuje natančno izdelan protokol za analizo znotrajtekstualnega vrednotenja, ki poteka na treh ravneh (raven direktnega, indirektnega vrednotenja in vrednotenja, ki je v domeni implicitnega avtorja po W. Boothu), in ob številnih primerih prepričuje, da aksiološkega vidika pri interpretaciji literarnega teksta nikakor ni mogoče zanemariti.
Razprava prikazuje in kritično presoja stanje na področju empiričnega literarnovednega študija, zlasti tiste prispevke, ki predstavljajo "ortodoksnejšo" različico empirične literarne znanosti. ...Stagnacijo v spoznavnoteoretični diskusiji skuša preseči s premislekom nekaterih novejših raziskav možganskih funkcij. Nič manjša vloga ni pripisana raziskavam, ki predvsem uporabljajo empirične metode in tudi prispevajo k empirizaciji literarne vede. Predstavljena so glavna imena, dosežki ter inštitucije, kjer se na Slovenskem izvajajo empirične študije literature.
Avtorica v razpravi predstavi različne dejavnike, ki so mogli poleg narodnopolitičnih spodbud močneje vplivati na oblikovanje mreže čitalnic v 60.letih 19. stoletja, ter premišljuje, kakšne so ...povezave med njimi in organizacijo prostorske distribucije čitalnic na slovenskem etničnem ozemlju. Ozavestiti skuša pomen součinkovanja demografskih značilnosti posameznih naselij in širših območij, kjer se je razvijalo čitalništvo, pri čemer se naslanja na prvi popolnejši popis prebivalstva iz Avstro-Ogrske, ki je bil izveden leta 1869. Med dejavniki posebno pozornost nameni politični in sodni organiziranosti območij s čitalnicami, njihovi občinsko- upravni razdelitvi inrazprostranjenosti šolske infrastrukture, sestavljene iz srednjih in višjih šol. Na tej podlagi prihaja do nekaj možnih vzorcev, ki kažejo, kako so obravnavani dejavniki povezani med seboj z ozirom na vzpostavljanje in razporeditev čitalnic na različnih koncih slovenskega etničnega ozemlja.
