V govoru Trubarjeve rojstne vasi Rašica se zaradi križanja poti sever - jug in (nekdaj) vzhod - zahod stika tudi več izoglos, ki znotraj dolenjskega narečja delijo skupine med sabo bolj podobnih ...govorov, v tem primeru razvitejših na severu in bolj arhaičnih na jugu. Vas ni bila nikoli sedež župnije, ampak se je celo iz škocjanske prestavila v velikolaško, kar je zagotovo povzročilo začetek mešanja prvotnih značilnosti govora, ki se v njem še vedno odraža. Rašica je točka T242 v Slovenskem lingvističnem atlasu, po tej vprašalnici zapisana že leta 1959 in ponovno raziskovana leta 2008. Opis govora v obliki fonološkega opisa je hrati prispevek k temu velikemu narečjeslovnemu projektu.1
O posebnem slovaropisnem delu z Žirovskega Smole, Vera
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Letnik:
14
Journal Article
V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem príspevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke ...tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
V prispevku so predstavljeni zasnova in uresničitev narečnega tematskega slovarja, ki mu nove tehnološke možnosti omogočajo, da je spletni oziroma e-slovar, interaktivni (z multimedijskimi vsebinami) ...in rastoči (dopolnjujoči), poleg tega pa ima tudi estetsko celostno grafično podobo, kar vse vpliva na potencialne uporabnike.
The paper presents the design and implementation of a thematic dialectal dictionary that uses new technological possibilities of e-media to be transformed into an e-dictionary. It is web-based, interactive (with multimedia content), and growing (supplementing articles), it has an aesthetic graphic identity. All this influences the potential endusers.
Ovaj članak predstavlja koncept i realizaciju dijalektnoga tematskoga rječnika, kome elektronički medij nudi mogućnost da bude online ili e-rječnik, interaktivan (s multimedijskim sadržajima) i komplementaran, a također da ima integriran estetski grafički dizajn, što sve utječe na potencijalne korisnike.
Tukajšnja obravnava narečnih frazemov s sestavino OKO ima naslednje namene: 1) z naborom frazemov s to sestavino v vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta prispevati k slovenski (narečni) gradivski ...zbirki (somatičnih) frazemov in pojavnost v njem primerjati s tisto v knjižnem jeziku; 2) na osnovi tega gradiva izpeljati poskus sintetičnega pomenskega kategoriziranja leksema oko, oči z možnostjo aplikacije na druge narečne govore in na slovenski knjižni jezik; 3) ugotoviti tipične značilnosti leksema oko, oči v frazemih s to sestavino v vzhodnodolenjskem govoru Šentruperta.
Z obravnavo samoglasnikov in naglasa v rodnem govoru Mosteca pri Brežicah leta 1961 je Jože Toporišič začel s postopnim uveljavljanjem strukturalnega pristopa tudi v povojno slovensko narečjeslovje. ...Čeprav je prvenstveno raziskoval slovenski knjižni jezik, se je z raziskavami svojega narečnega govora vključeval v vse (večje) narečjeslovne projekte; prav tako dragocen pa je njegov prikaz zgodovine slovenskega narečjeslovja in pobude za nadaljnje raziskave narečij. Oboje – 1) raziskave lastnega govora z novim strukturalnim pristopom in 2) temeljit pregled zgodovine raziskav slovenskih narečij lahko štejemo za njegov poglavitni prispevek k narečjeslovju. Sicer pa njegovo delo lahko razdelimo na več področij, to so poleg obeh navedenih še: 3) enciklopedične obravnave (posamičnih) narečij in njihove zgodovine, 4) predstavitve slovenskih narečij v okviru socialne zvrstnosti v učbenikih in slovnicah ter za ponazoritev leteh 5) izbori narečnih besedil in 6) uredniško delo, pri katerem so za narečjeslovje najbolj pomembne ureditve druge knjige zbranega dela Frana Ramovša in več zbornikov s Škrabčevih in Pleteršnikovih simpozijev. Na koncu lahko samo še obžalujemo, da kljub »uspelemu poskusu« s prvo razpravo svojih narečjeslovnih ambicij ni uresničil v večjem obsegu.
2.2.3.1 Glede izvora vprasalne prislova kod »ubi, sklon *k (*ide. *k-i-s) (Bezlaj 1982: 27)) ter navaja razlicne razlage jezikoslovcev. kopecný (1980: 371-76) za vseslovanski zaimenski prislov iz ...oblik k?de (slovensko koder < kodè-ze), k?du, k?dy (slovensko narecn kodi), k?da (slovensko koda in ko- daj) podaja slovensko obliko kod, sh. kud in kasubsk k?d (kqdka, k?dka (prav tam: 371), skrajsan iz katerekoli od navedenih oblik.10 Omenja, da so pri tem prislovu izkazani vsi trije pomeni in laliko zamenjuje tudi kje in kam, za 'kam' ne v zahodno- slovanskih jezikih in slovenscini, za 'kje' je razsirjen v poljscini, makedonscini in bolgarscini (prav tam: 373-74). Snoj ima psl. oblike *kçdÿ, *kodä, *kçdë, *kçdê, ki vsebujejo ide. vprasalni zaimek *k"o- ali *k"u-. in pripone *-ndhe (ki je izvomo razlicica pripone *-dhe, znane v ide. *k"u-d* llc. psl. ki>de 'kje'), kar se je laliko razvilo iz ide. *k"u-ndllc ali *k "u-ndc 'kam, kod' (2003: 288). Vanda BABic navaja znacilne prislovne pripone, ki so se v stari cerkveni slovanscini dodajale zaimenskim korenom za razlic- no dolocitev osnovnih zaimenskih pomenov, npr. za mesto pripone -de, ki »zaznamuje mesto glagolskega dejanja ali stanja«, -amo, tudi -emo, -odu, tudi -?de s pomenom smeri premikanja, prva prvotno za priblizevanje (h komu ali cemu draga za odda- ljevanje (od koga ali cesa kasneje obe za priblizevanje, dmga s predlogom ot? tudi za oddaljevanje (kamo 'kam', k?du, k?de 'kod', ot? k?du 'od kod' (Babic 2003: 223). mAtAsovic izvaja psl. *kundä, kar je okamneli orodnik ednine osnove *kunda-, iz ide. kwu-ndh-oh1 (2008: 249). 2.2.3.3 V16. stol. je kod tako vprasalni kot nedolocni, oziralni prislov in se pojavlja v 17, 18 in 12 delih, obliko koda pa poznata le Krelj in Juricic {Besedje 2011: 185). Ablativne zveze od kod so izpricane,11 do kod pa ne. Svetokriski ima glasovni dvojnici kod/kot (ob glagolu hoditi), pozna pa tudi predlozno rabo od kot kod x stavkih z vzroc- nimpomenom (Snoj 2006: 403). Pohlin ne navaja oblike kod, umetn tvoijeni sta nje- govi predlozni obliki, homonimni s casovnima prislovoma odklej, daklej 'od kod, do kod', ki ju v drugi izdaji opusti. Gutsmanv slovnici navaja le obliko od kod, v slovaiju 10 »Enako pa vprasalni kod, od kod in od kei 'od kje', Kopitar in Vodnik imajo vse tri: kod, od/ do kod, Dajnko kodi, odkod, Küzmic pa odkud/otkut (Irena Orel 2001: 44), slovar iztocnic za '(od)kod' nima, edino oziralni kod pri Ko sien (1848) (Novak 2006: 184). Pletersnikov slovar ima za kod se glasovno varianto ked in oblike z dodanimi obrazili oz. deikticno clenico -/: koda (Krelj), kodaj (Kastelec), kodi in kodik (vzhodnostajersko),12 samo dokod: poleg odkod se odkodaj (Kastelec), kec (= odkod, Miklosic (iz ked-ci)). Drugace obliko odkec izvaja Ramovs: *ot-ked-si (Ramovs 1935: 192). 7.2 V govorjenem jeziku je iz besedilnih zgledov v primerjavi z gradivom za SLA ugotovljena zivahnejsa izmenjava vseh treh PVPZ. Upada predvsem raba PVPZ kod, ki izkazuje najstevilnejso zastopanost in prepletenost prostorskih pomenskih sestavin, a ga v prekmurskem narecju ne poznajo (razen v obliki odkec 'od kod'). Zamenjujeta ga mestovni kje in smerni kam (pri istih govorcih nastopata tudi dvojnicno), ali pa se njegova raba omejuje na izrazanje izhodisca dejanja (od kod), pretezno v pomenu izvora/vzrocnosti glagolskega dejanja. Pomensko ga s kje povezuje sicer redko izrazena mestovnost (staticnost), s kam usmerjenost (dinamicnost), odpravlja pa se specializacija s sestavino razmescenosti v prostor in usmerjenega gibanja po prostoru (perlativnosti), pri dodani ablativni in adlativni sestavini (od kje, do kje) pomen ze eksplicitno izrazata predloga in oblikovno razlikovanje ni nujno (kod -> kje, podobno tudi tod -> tu, ondi/onod -> tam; od kod -> od/iz kje, do kod -> do kje, vzporedno od/do tod/ondod -> od/do tam). Nasprotno se na nekaterih podrocjih (rovtarske NS, posamicno dvojnicno tudi dolenjske, primorske, stajerske kod posplos na izrazanje umescenosti v prostoru in zamenjuje PVPZ kje. Smerni kam se ohranja in redko prevzema vlogo zaiinkov kje in kod, razen za ciljno mejo (kod -> kam, do kod -> do kam). Most notable in the modem spoken language are the decline or abandomnent of use of the semantic heterogeneous and specific pronoun kod and generalisation of use of the locative pronoun kje for expressing spatial distribution (kod (biti, se nahajati) -> kje), which is, among other tilings, also characteristic of the literary language of the 20th century, as well as the perlative (kod (se premikati) 'where (to move)') -> kje), ablative (od kod 'from where' -> od/iz kje) and the rarely expressed adlative with kod 'where to' (do kod 'how far' -> do kje/kam in which the meaning is already explicitly expressed with the two propositions, making a fonnal distinction unnecessary. The pronoun kod 'where' is also replacing the indicative kam 'where (to)' (even within one speaker we can find a doublet, i.e. the use of both fonns), or else its use is limited to the expression of a starting point (odkod 'from where'), mainly in the sense of the origin/causality of the verbal act. By contrast, in some areas (the Rovte dialect group and, rarely, as a doublet in other dialects as well, except the Prekmurje dialect in the east, where the pronoun kod is not known, except for the pirrase od kejc 'where from'), kod 'where' lias been generalised to express positioning in space and replaces the pronoun kje 'where'. The directive kam 'where (to)'has been preserved and rarely assumes the role of the pronouns kje and kod, except for the final destination (kod -> kam, do kod -> do kam).
Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepisnega gledišča enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih in morfosintaktičnih ...zgradbah. V prispevku želimo to prikazati na desetih lingvističnih kartah s komentarji; in sicer na primeru izbranih frazemov s sestavino roka, ki so bili zapisani v 32 slovenskih krajih (dva sta zamejska) z različnih narečnih območij. Izvedena je tudi primerjava glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slovenskega jezika ter v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih).
Prispevek prinaša kritičen pregled Toporišičevih narečjeslovnih razprav in zlasti prve uvršča v sočasno slovensko narečjeslovje ter ovrednoti njegov celotni prispevek k tej stroki.
PDF
