Redno vpisani tuji študenti Univerze v Ljubljani, ki se v prvem letu študija v okviru modula Leto plus učijo slovensko, se v drugem semestru na posebni delavnici podrobneje spoznajo s spletnimi ...jezikovnimi viri in tehnologijami za slovenščino. V prispevku je opisana izvedba te delavnice v študijskem letu 2019/20, ko je zaradi pandemije koronavirusa potekala na daljavo, v obliki interaktivnih videoposnetkov z nalogami za preverjanje razumevanja snovi. Drugi del prispevka se osredotoča na mnenje študentov o tovrstnih jezikovnih virih. S spletno anketo sem analizirala stališča in izkušnje študentov dveh generacij: študenti generacije 2018/19 so spletna orodja spoznavali v razredu, študenti generacije 2019/20 pa na daljavo. Sodeč po rezultatih ankete, mlajša generacija študentov jezikovne vire na spletu uporablja pogosteje. Študenti obeh skupin najpogosteje uporabljajo Googlov Prevajalnik, ki mu sledijo Sloleks, pregibnik Besana, Fran in Pons. Kot argumente za uporabo teh virov izpostavljajo predvsem hitrost oz. enostavnost uporabe in navajenost na določen vir.
Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT) je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani in Trojino, zavodom za uporabno slovenistiko, jeseni 2012 na šolah po Sloveniji izvajalo ...jezikovnotehnološko izpopolnjevanje učiteljev, ki ga je na podlagi javnega naročila male vrednosti sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS ter se neposredno povezuje z Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011.1 Kot je bilo izpostavljeno v obrazložitvi naročila, se večina učiteljev slovenščine v okviru formalnega izobraževanja še ni srečala z jezikovnimi viri in orodji, ki so se v zadnjih letih izkazali za nepogrešljivo kompetenco pri pripravljanju učencev na delovanje v e-okolju. Sem se umeščata poznavanje in uporaba jezikovnih tehnologij, ki deloma zastarel opis jezika, kakršnega nudijo obstoječi normativni priročniki, dopolnjujejo z aktualiziranim opisom sodobne slovenščine.
Interpretacija studija ν anglescini kot dodane vrednosti same po sebi ni skladna s stalisci, ki so jih o njegovih prednostih ν anketi izrazili domaci studenti in ucitelji. Ti studiju ν anglescini na ...slovenskih univerzah, razen povecane moznosti za studij ν tujini, ne pripisujejo posebnih prednosti pred studijemv slovenscini. Bolj zadrzani do internacionalizacije kot kljuca za resitev vseh tezav slovenskih univerz so tudi od- locevalci ostalih fakultet (FF UL, FF UM, BF UL, FHS UP), ki posebej opozarjajo, da je izvedba predmetov ν anglescini potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za pritegni- tev tujih studentov in predavateljev ν Slovenijo. Ni vseeno, kaksni tuji predavatelji in studenti prihajajo k nam, za pritegnitev najbolj sih pa bi bilo treba zagotoviti, da se ν anglescini izvajajo najkakovostnejse in za tujce najprivlacnejse vsebine slovenskih univerz ter da so place visokosolskihuciteljev vsaj primerljive ζ drugimi evropskimi drzavami. Obenem opozarjajo, da bi bil visok delez vsebin, izvedenih ν anglescini, ki naj bi pritegnil tuje studente, lahko prav eden od razlogov za odlocitev slovenskih studentov, da bodo (ce so jim vsebine tako doma kot na tujem ponujene ν anglescini) studirali ν tujini. Vodstva fakultet so precej natancno seznanjena ζ ucinkovitostjo in tezavami sis- tema ponujanja vsebin za tuje studente, kakor ga njihove fakultete trenutno izvajajo. Tak sistem ν kombinaciji trenutnega pravnega in financnega okvira ocenjujejo kot edini mogoc, zato se razmisleku o njegovih morebitnih spremembah in izboljsavah niti ne posvecajo. Predlogi za ureditev rabe ucnih jezikov ν slovenskem visokem solstvu, ki so jih podali intervjuvani dekani in rektorja, so bili vsi zelo splosni. Med tistimi, ki so se strinjali, da je to vprasanje treba regulirati zakonsko, se je vecino- ma izkazalo, da obstojecega zakonskega okvira po njihovem mnenju pravzaprav ni nujno spreminjati ter dabi bilo smiselno pred njegovim spreminjanjem zaceti dejan- sko izkoriscati moznosti, ki jih ze ponuja, ter nabrati dovolj prakticnih izkusenj ζ izvajanjem studija ν tujem jeziku, na katerih bi lahko utemeljili spremembe. Drugi razmisleki omenjajo potrebo po deregulaciji, ki naj bi univerzam omogocila vecjo konkurencnost na mednarodnem trgu. Predlagane sistemske ureditve na ravni uni- verz so po eni strani povezane ζ ocenjevanjem (brez poglobljenih analiz), kako in za koliko povecati delez vsebin, ki naj jih vsaka fakulteta ponuja ν anglescini, in koli- ksen del tega deleza naj se ν anglescini izvaja tudi za domace studente, saj se celovita vzporedna izvedba studija ν slovenskem in angleskem jeziku nikomur ne zdi realna moznost. Tretji tip razmislekov ν izhodisce postavlja kakovost in privlacnost ν an- glescini ponujenih programov ter izhaja iz prepricanja, da bi bilo tovrstne programe lazje ponujati, ce bi njihovo oblikovanje koordinirala univerza. Programe, ki bi bili primarno dejansko zasnovani ν skladu s potrebami in interesi tujih studentov in torej ne bi posegali ν redni studijski procès na slovenskih univerzah, ki bi se se naprej iz- vajal ν slovenscini, bi seveda lahko obiskovali tudi slovenski studenti, ki bi si tega ze- leli. Proti pricakovanjem pa odlocevalci skorajda ne razmisljajo o zaposlovanju tujih profesorjev in profesoric, ce sklepamo po njihovih razmislekih ν intervjujih, saj jih (z izjemo BF UL in FF MB) niso omenjali kot moznost k vecji internacionalizaciji. Obstojeca zakonodaja slovenscini deklarativno zagotavlja status visokosolskega jezika ter hkrati ob dolocenih omejevalnih okoliscinah in odlocevalnih postopkih dopusca rabo tujih jezikov. Zakonodajne omejitve pa so nejasne in ν praksi omogo- cajo poljubne interpretacije: npr. kaj so »deli studijskega programa« ali koliksno je »vecje stevilo tujih studentov«. Tudi zakonska dolocba jezikovnonacrtovalnih de- javnosti ν zvezi s slovenscino kot strokovnim in znanstvenim ter s slovenscino kot tujim jezikom se od sprejetja zakona ni udejanjila. Ceprav zakon izrecno doloca, da »visokosolski zavodi skrbijo za razvoj slovenscine kot strokovnega oziroma znan- stvenega jezika«, nismo ν raziskavi zasledili nobenega sistematicnega pristopa k tej skrbi ne na nacelni (ζ izjemo omenjenega prereza jezikovne politike UP) ne na prak- ticni ravni, razen ν obliki dejavnosti posameznih oddelkov ali centrov, ki pa nimajo sirse podpore in niso vkljucene ν sistematicen okvir. Skrb za razvoj slovenscine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika je prepuscena samoiniciativi zaposlenih. Kotkaze, se odgovorni zanasajo na samoumevnost razvoja slovenscine zaradi njene- ga trenutnega pretezno prevladujocega polozaja, hkrati pa zelijo njen obvezen delez zmanjsati. Kljub zakonskemu dolocilu, da se »tujcem in Slovencem brez slovenskega drzavljanstva ... omogoci ucenje slovenscine«, so trenutne moznosti zabrezplacno ucenje slovenscine omejene na Erasmusove izmenjavne studente (v omejenem ob- segu 64 ur), vsi drugi tecaji pa so placljivi po trznih cenah, zaradi cesar so dostopni samo manjsemu delu populacije, ki jo to zanima in si tecaj lahko privosci. »Podrob- nejsi nacin skrbi za razvoj in ucenje slovenscine«, ki naj bi ga dolocil »minister, pristojenzavisoko solstvo«, doslej nibil oblikovan. Statuti slovenskihjavnihuniverz zakonodajo bolj ali manj povzemajo, natancneje locujejo med javnimi in drugimi programi (v katerih naj bi bila raba tujih jezikov liberalnejsa), dolocajo organe za odlocanje o izvedbah programov ali predmetov ν tujem jeziku, »skrbi za slovenski jezik« pa se posvecajo le deklarativno.
V prispevku preverjam, kako uspešni so južnoslovanski govorci slovenščine kot drugega jezika pri rabi slovenskih sklonov. Osredotočam se na nalogo iz pisnega izpita na lektoratu slovenščine in ...primerjam študente, ki so izpit reševali na roko v razredu, s študenti, ki so se slovenščino delno učili na daljavo in tako reševali tudi izpit. Skloni so zahtevni za vse študente. Najtežavnejša sta mestnik množine in brezpredložna raba dajalnika. Študenti, ki so izpit reševali na daljavo, so uspešnejši, predvidoma zaradi manjšega nadzora učitelja nad uporabo zunanjih virov pri reševanju, je pa med njihovimi rešitvami več primerov napačnega zapisa ali rabe napačnega besedišča. Makedonski študenti, predvsem tisti, ki so izpit reševali na daljavo, pa so uspešnejši kot študenti, katerih prvi jezik je bosanščina, črnogorščina, hrvaščina ali srbščina.
The design of a Slovene learner corpus faced two major scientific challenges: the development of a reasonable set of criteria for collection and selection of learner material, and the development of ...an error-tagging system. To resolve these challenges, a pilot corpus named PiKUST was created. PiKUST contains 35,000 words from 128 texts written by 119 learners with 18 different first languages. Texts were written and collected at the Slovene language exam for foreigners and at various language courses. The majority of learners were at the advanced level of competence. As in other corpora, texts are mostly argumentative essays. Texts were tagged in XML. Apart from metalinguistic data in the header of each document regarding different learner- and task-related issues, manually added error tags are most important. PiKUST error classification has the following categories: orthographical errors (with sub-categories spelling, word division/fusion, capitalization, punctuation), lexical errors (with sub-categories existent or nonexistent word), morphological errors and errors in structure (with sub-categories erroneous structure, grammatically adequate phrase with unclear meaning, word order, word/phrase omission or insertion). All error categories have the sub-category secondary error for forms that are correct in the given context but need to be changed once an erroneous form in their vicinity has been corrected. Corrected forms were assigned to each error unless it was impossible to infer the meaning. The objectivity of error tagging was increased with a manual parsing procedure, bringing the process closer to the reliability of automatic systems. As the pilot corpus PiKUST is not well-balanced and the sub-corpora for different first languages are small, the results cannot be generalized. Adapted from the source document
„Nedoumice“ između višejezičnosti u teoriji i engleskoga kao lingue france u praksi tiču se poslijebolonjskoga europskoga visokog obrazovanja u cjelini. Ovaj rad prikazuje primjer Slovenije putem ...analize sličnih izazova prisutnih u slovenskoj (visokoobrazovnoj) jezičnoj politici. Stanje se stvari sagledava s aspekta prihvaćanja statusa slovenskoga jezika kao službenoga jezika Republike Slovenije, kao i prihvaćanja potrebe za većom uključenosti stranih studenata i nastavnika i daljnjeg unapređenja kvalitete visokoga obrazovanja. U radu se predstavljaju rezultati ispitivanja koja su provedena u listopadu 2012. godine među najvažnijim dionicima slovenskoga visokog obrazovanja s ciljem istraživanja stajališta o uporabi jezika poučavanja u visokome obrazovanje. Rezultati su analizirani s pogledom na izraženo stajalište u vezi s uporabom jezika u visokome obrazovanju, što je dovelo do uspostavljanja triju skupina mišljenja unutar uzorka studenata i nastavnika Sveučilišta u Ljubljani. Na temelju analize dostupnih izvora, rasprava, mišljenja, ispitivanja i intervjua donose se određene preporuke o regulaciji uporabe jezika u visokome obrazovanju u Sloveniji.
AbstractThe ‘dilemmas’ between multilingualism in theory and English as a lingua franca in practice concern the post-Bologna European higher education as a whole. The article presents the case of ...Slovenia by furthering the analysis of similar quandaries present in the Slovenian (higher education) language policy. The state of affairs is addressed by acknowledging the status of Slovenian as the official language of the Republic of Slovenia, as well as the need for a greater inclusion of foreign students and teachers and for further enhancement of the quality of higher education. The results of surveys conducted among the most important stakeholders in the Slovenian higher education in October 2012, with the aim of researching the viewpoints on the use of languages of instruction in higher education, are presented. The results were analysed with a view to the expressed standpoint on language use in higher education, which led to the formation of three opinion groups within the sample of students and university teachers of the University of Ljubljana. Based on the analysis of accessible sources, discussions, opinions, surveys and interviews some recommendations on the regulation of language use in higher education in Slovenia are provided.Key words: higher education; internationalisation; language policy; Slovenian university policy.---Sažetak„Nedoumice“ između višejezičnosti u teoriji i engleskoga kao lingue france u praksi tiču se poslijebolonjskoga europskoga visokog obrazovanja u cjelini. Ovaj rad prikazuje primjer Slovenije putem analize sličnih izazova prisutnih u slovenskoj (visokoobrazovnoj) jezičnoj politici. Stanje se stvari sagledava s aspekta prihvaćanja statusa slovenskoga jezika kao službenoga jezika Republike Slovenije, kao i prihvaćanja potrebe za većom uključenosti stranih studenata i nastavnika i daljnjeg unapređenja kvalitete visokoga obrazovanja. U radu se predstavljaju rezultati ispitivanja koja su provedena u listopadu 2012. godine među najvažnijim dionicima slovenskoga visokog obrazovanja s ciljem istraživanja stajališta o uporabi jezika poučavanja u visokome obrazovanje. Rezultati su analizirani s pogledom na izraženo stajalište u vezi s uporabom jezika u visokome obrazovanju, što je dovelo do uspostavljanja triju skupina mišljenja unutar uzorka studenata i nastavnika Sveučilišta u Ljubljani. Na temelju analize dostupnih izvora, rasprava, mišljenja, ispitivanja i intervjua donose se određene preporuke o regulaciji uporabe jezika u visokome obrazovanju u Sloveniji. Ključne riječi: visoko obrazovanje; internacionalizacija; jezična politika; slovenska sveučilišna politika.
PDF
