Prispevek obravnava povezave med Zarlinovim naukom o kontrapunktu in antičnimi teoretskimi premisleki. Po uvodnih opredelitvah in umestitvi nauka o kontrapunktu v kontekst Zarlinovega traktata ...Temelji harmonike (Le Istitutioni harmoniche, 1558) so predstavljeni primeri utemeljevanja nekaterih kontrapunktskih pravil: raba disonance, raba kvarte, lastnosti male in velike terce, raba kromatike in enharmonije, napotki za uglasbitev besedila.
Monografija V zrcalu glasbene iskrenosti: Vladimir Lovec (1922–1992), ki jo je uredila muzikologinja Helena Filipčič Gardina, je nastala ob obeležitvi 100-letnice rojstva skladatelja, dirigenta, ...glasbenega pedagoga, publicista in vsestranskega glasbenega organizatorja Vladimirja Lovca (1922–1992). Vsebina, ki osvetljuje različne vidike Lovčeve osebnosti, je smiselno razdeljena v tri osrednje sklope. Prvi obsega poglavje Helene Filipčič Gardina »Življenjske postaje in razvejano delovanje Vladimirja Lovca.« V drugem obsežnejšem sklopu se Vladimirja Lovca v pogovorih s Heleno Filipčič Gardina in Marijo Gombač spominjajo njegovi nekdanji učenci, sodelavci in prijatelji, večina katerih še danes na tak ali drugačen način pomembno sooblikuje glasbeno (in kulturno) življenje na Koprskem in širše; nekatere izmed njih je k poklicnemu ukvarjanju z glasbo vzpodbudil prav Lovec. Zadnji vsebinski sklop prinaša nekatere podatke o Lovčevem skladateljskem opusu in je nepogrešljivo izhodišče za vse, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s tem področjem njegovega glasbenega delovanja.
Univerza v Ljubljani, najstarejša slovenska univerza, je v letu 2019 obeležila stoletnico ustanovitve. V njenem okviru je leta 1962 na Filozofski fakulteti z delom pričel Oddelek za muzikologijo, ki ...je v slovenskem prostoru ob univerzitetnem študiju muzikologije zagotovil tudi nujne pogoje za znanstveno preučevanje glasbe znotraj humanistične fakultete. Čeprav moremo dokumentiranim premislekom o glasbi, ki so v jedru prav vsakega muzikološkega dela, na Slovenskem slediti daleč v preteklost, segajo prvi tehtnejši poskusi znanstvene obravnave glasboslovnih tem v desetletja pred prvo svetovno vojno. Od takrat dalje, posebno pa z ustanovitvijo Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti in zatem Muzikološkega inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU (pobude od leta 1972, formalno ustanovljen 1980), je slovenska muzikologija stopala po poti sodobne humanistične vede. Če so bile v ospredju zanimanja slovenskih muzikologov sprva pretežno zgodovinske teme, povezane z glasbeno preteklostjo slovenskega prostora, so se z institucionalizacijo enakovredno širila in poglabljala tudi sistematično-muzikološka področja. S širitvijo raziskovalnih interesov in z razvojem stroke se je vseskozi nujno spreminjala in dopolnjevala tudi njena metodologija.
Prispevek obravnava delovanje orkestra Tržaške filharmonije (1945–1946) v luči sočasnih političnih prizadevanj za razrešitev tržaškega vprašanja. Po poskusu razjasnitve okoliščin, ki so pripeljale do ...nastanka orkestra, so predstavljeni njegovo organizacijsko delovanje, njegova turneja po pomembnejših jugoslovanskih mestih in njene politične razsežnosti in slednjič njegov razpust.
This paper deals with the tuning question as it is discussed in Gioseffo Zarlino’s principal musical-theoretical treatise, Istitutioni harmoniche (1558). First, Zarlino’s tuning system in vocal music ...(the syntonic diatonic) is presented; then, its shortcomings are discussed; and finally, its adjustment (temperament) for the use in instrumental music is explained.
Gioseffo Zarlino, po mnenju mnogih osrednji in najvplivnejši italijanski glasbeni teoretik 16. stoletja, je na začetku traktata Istitutioni harmoniche (Temelji harmonike) glasbo predstavil kot ...matematično znanost.
This paper discusses connections between Gioseffo Zarlino’s theory of counterpoint and the ancient theoretical tradition. Basic definitions and the placement of the theory of counterpoint in the ...broader context of Zarlino’s treatise Harmonic Institutions (Le istitutioni harmoniche, 1558) are followed by examples of various rules of counterpoint: the use of dissonances, the use of the fourth, the characteristics of minor and major thirds, the use of chromaticism and enharmony, and rules for setting text to music.
PDF
