Območje pristanišča v Navportu Jana Horvat; Pavla Peterle Udovič; Tjaša Tolar ...
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
01/2016, Letnik:
67
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Zaščitna raziskovanja leta 2007 so potekala na bregu reke Ljubljanice in v jugozahodnem vogalu rimske naselbine Nauportus na Dolgih njivah na Vrhniki. Iz časa od 4./3. st. do sredine 1. st. pr. Kr. ...je bilo na bregu reke ugotovljenih pet faz človekove dejavnosti (faze 1 A–E), ki so vidne v neurejeno odloženih kosih lesa s sledmi obdelave (sekanje, klanje, žaganje). V fazi 1 A je prišlo do izsekavanja gozda, verjetno tudi do utrjevanja brega z lesnim odpadom. Breg je bil ponovno utrjen z lesom v fazi 1 C. V predavgustejskem ali avgustejskem obdobju so območje tlakovali s kamnito podlago in peščenim nasutjem, kar je potekalo sočasno z gradnjo postojanke na Dolgih njivah (faza 2 A). Tlakovanje je bilo kmalu dvakrat popravljeno (fazi 2 B–C). V tlakovanju smo prepoznali urejeno nabrežje rečnega pristanišča v Navportu. Območje naselbine in pristanišča je bilo opuščeno kmalu po avgustejskem obdobju.
Broomcorn millet (Panicum miliaceum L.) is not one of the founder crops domesticated in Southwest Asia in the early Holocene, but was domesticated in northeast China by 6000 BC. In Europe, millet was ...reported in Early Neolithic contexts formed by 6000 BC, but recent radiocarbon dating of a dozen 'early' grains cast doubt on these claims. Archaeobotanical evidence reveals that millet was common in Europe from the 2nd millennium BC, when major societal and economic transformations took place in the Bronze Age. We conducted an extensive programme of AMS-dating of charred broomcorn millet grains from 75 prehistoric sites in Europe. Our Bayesian model reveals that millet cultivation began in Europe at the earliest during the sixteenth century BC, and spread rapidly during the fifteenth/fourteenth centuries BC. Broomcorn millet succeeds in exceptionally wide range of growing conditions and completes its lifecycle in less than three summer months. Offering an additional harvest and thus surplus food/fodder, it likely was a transformative innovation in European prehistoric agriculture previously based mainly on (winter) cropping of wheat and barley. We provide a new, high-resolution chronological framework for this key agricultural development that likely contributed to far-reaching changes in lifestyle in late 2nd millennium BC Europe.
Na koliščarski naselbini Stare gmajne na Ljubljanskem barju je bila najdena kamnita kladivasta sekira iz druge polovice 4. tisočletja pr. Kr. z ostankom lesenega toporišča. Ker je bila ...kamnina za sekiro ali morda že izdelana sekira prinesena od drugod, je bila pomembna natančna identifikacija lesa topo-rišča. Anatomska preiskava je pokazala, da gre za les drena (Cornus sp.), ki je uspeval tudi v okolici kolišča. Les drena je zelo trd in trden ter ima visoko udarno žilavost, zato je bila njegova uporaba za toporišče velike in težke kamnite sekire zelo smiselna. To ponovno potrjuje, da je bil prazgodovinski človek dober poznavalec lastnosti lesa. Razpravljamo tudi o pomenu referenčnega materiala (vzorcev lesa in mikroskopskih preparatov sodobnih dreves in grmov) za razlikovanje lesa drena in pušpana (Buxus sempervirens). Slednji ima podobno anatomsko zgradbo lesa vendar kot sredozemska vrsta v prazgodovini domnevno ni uspeval v bližini kolišč
