Preglju je v zss sicer priznano, da je eden osrednjih slovenskih ekspresionisti?- nih knjizevnikov, da »odlikuje njegovo kompozicijsko tehniko izredna razgibanost« in da je vplival na leposlovno delo ...kosma?a in pavleta zidarja, vendar je delezen tudi ideoloskega o?itka, da »ga je nabrekel arhaizirani slog tako vlekel vase, da je tudi sam pozabil na demokrati?no sporo?ilno besedo, se torej tudi sam predajal romanti?nemu subjektivizmu«.11 v sk je brez negativnih ozna?itev zapisano, da »velja pregelj delo- ma upravi?eno za najizrazitejsega slovenskega ekspresionisti?nega pripovednika«, v es pa, da je bil v dvajsetih letih »najpomembnejsi zive?i pisatelj« in da ga »novejsa literarna zgodovina uvrs?a med najpomembnejse slovenske pripovednike«. ZSS vidi v bevkovem literarnem opusu velik kulturnozgodovinski pomen in po - sebno vlogo v okupirani primorski, vendar avtor priro?nika obenem ugotavlja, da je v njegovem »velikem pripovednem opusu le malo umetnosti«, da si pisatelj »ni ustvaril trdnega epskega sloga« in da »je bil eklektik najbrz tudi zavoljo pisateljske naglice«. za sk je France Bevk »po dostopnosti in priljubljenosti svojih del v pravem pome- nu besede slovenski ljudski pisatelj«, es pa ocenjuje Kaplana Martina ?edermaca kot »enega najboljsih slovenskih romanov« in dodaja, da »kot mladinski pisatelj za- vzema eno osrednjih mest« ter da je »vrednost njegovega pripovednega ustvarjanja v silovitosti in mnogovrstnosti zgodb, ki so posebno ljudem na primorskem budile zeljo po svobodi in zavest o narodnostni skupnosti«. Po zss je kosma? umetnik, »artist besede in zvoka, ni pa bles?e? graditelj«, saj ne seze ?ez krajso prozo, »najbrz tudi zato, ker epske osebe lazje individualizira z dramatskimi kot epskimi sredstvi«. sk mu priznava, da je bil v 30. letih »eden vodil- nih socialnih realistov«, da je »pronicljiv in psiholosko poglobljen ustvarjalec krajsih pripovednih zvrsti, v glavnem novel«, in da je po vojni »vnasal v svoje delo elemente modernejse proze«. po es je Pomladni dan »eden najboljsih romanov sodobne slo- venske proze«, kosma?evo pripovedno delo pa je »zaradi individualnosti pisateljske poetike in izjemnega sloga, za katerega je zna?ilno ravnovesje lepote in sporo?ilne jasnosti, med najpomembnejsimi stvaritvami sodobne slovenske proze«. Ivan Pregelj in Bevk sta se prvi? pojavila v predelanih Westrovih berilih za nizje sre- dnje sole13 (stirje zvezki so izsli v letih 1921-22), kosma? pa v drugi, dopolnjeni izdaji budalovega Slovenskega cvetnika14 iz leta 1946. vsi trije avtorji so bili ob prvi solski objavi stari nekaj ?ez trideset let. pri tem izstopa Sorlijeva, ki je kot lo- kalno pomembna avtorica prvi? prisla v berila sele po sedemdesetem letu starosti, ko so se po treh desetletjih ponovno pojavila zamejska berila za visje srednje sole na Trzaskem in Goriskem.15 Dokaz za specifi?na merila solske kanonizacije pa je vuga, ki kljub visokemu polozaju v literarnozgodovinskih in drugih priro?nikih in najpomembnejsih nacionalnih priznanjih za umetniske dosezke nikoli ni bil uvrs?en v srednjesolsko berilo, verjetno zaradi recepcijsko manj primernih besedil po sodbi avtorjev u?nih na?rtov oz. sestavljavcev beril.16 preglednica 4 prinasa stevilo vseh solskih objav in odstotek moznih objav:
Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih ...priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najvišje vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najvišje vrednostijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove psmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in omogočajo polno doživljanje.
Jovan V. Koseski and France Prešeren were poets to whom literary history attributes undisputed merits for the development of Slovenian national conscience - to the former in the mid 19th century, and ...to the latter from the 1860s to today. The difference is mainly in the view of the artistic value of their poetry, as Slovenian literary history attributes to Prešeren the status of a top-level European poet, while it denies any significant aesthetic dimensions of the poetry of Koseski. An empirical study among Slovenian secondary school students showed that Prešeren's poems are more difficult to understand than Koseski's poems, mainly due to the many abstract metaphors. Namely, almost half of the surveyed participants attributed greater artistic value to XVI. glosa by Koseski than to Prešeren's Glosa.
Prva mnenja o recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi so se pojavila že v času njegovega življenja, obsežne razlage pesmi in opozorila na napake v razumevanju pa dokazujejo, da imajo težave s ...Prešernovo poezijo tudi izobraženci. Raziskava Bože Krakar Vogel je potrdila, da slab kognitivni odziv celo pri študentih slovenistike, s tem da le-ti Prešernove pesmi vseeno visoko vrednotijo, kar lahko pojasnimo z mitičnimi razsežnostmi nacionalnega pesniškega prvaka. Primerjava Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem razkriva, zakaj je Prešernova romantična pesnitev recepcijsko bolj zahtevna, to spoznanje pa potrjuje empirična raziskava v prvem letniku ekonomske gimnazije, ki je izpričala izjemno slabo razumevanje Krsta pri Savici.
Balkan endemic nephropathy (BEN) is an acquired, environmental, polytopical disease of the entire urinary tract, with long latency. Tubulointerstitial chronic nephritis, urotheliomas of all ...localities, and renal cell carcinoma occur with a significantly higher frequency in the affected population. These represent only clinical manifestations of one unique nosological entity. BEN occurs in focuses. Within them, it agglomerates in households, without any evidence of hereditary background. Patients with various clinical manifestations of the disease can be simultaneously found within one single household. BEN appears equally among members of different ethnic groups. Its aetiology is not clear enough. There is no evidence of a causal relationship with silicon compounds, heavy metals and viruses. Much attention has been recently focused on research of the aetiological role of mycotoxins, mainly ochratoxin A. Toxic and carcinogenic agents of natural origin are commonly accepted as the major cause of BEN.
Prikazani su rezultati 11-godišnjeg, odnosno 12- godišnjeg kliničko-epidemiološkog istraživanja provedena u 58 bolesnika s uroteliomom gornjeg urotrakta i 261 slučajem karcinoma bubrežnog parenhima. ...Dio je bolesnika bio s područja zahvaćenog endemičnom nefropatijom. Cilj istraživanja bio je utvrđivanje epidemioloških i kliničkih karakteristika te utvrđivanje povezanosti ovih tumora s fenomenom endemične nefropatije. Obje vrste tumora iz kućanstava pogo|enih endemičnom nefropatijom pokazuju značajno izraženu kliničko-epidemiološku posebnost glede rezidencijalne, dobne i spolne strukture bolesnika te patoloških svojstava, ishoda liječenja i prognoze. Rezultati istraživanja isključuju nasljedni karakter »endemičnih« tumora i indiciraju povezanost bolesti s faktorima unutarkućanskog okoliša. Boravak i prehrana u kućanstvu ugroženom od endemične nefropatije faktor je rizika za pojavu obje vrste tumora. Na izgled različite kliničke manifestacije značajno učestalije u zahvaćenoj populaciji, uključujući renalnu insuficijenciju uzrokovanu endemičnim tubulointersticijskim nefritisom, karcinom bubrežnog parenhima i uroteliome, autor smatra kompleksnim, no jednim nozološkim entitetom jedinstvene etiologije.
PDF
