Zgodovinski pregled prakse socialnega dela s samskimi materami, ki temelji na diplomskih nalogah Višje sole za sociálno delo, pokaže, da se je diskurz socialnih delavk o tej sociálni temi zelo ...spreminjal. Sociálne delavke so se v šestdesetih letih 20. stoletja trudile odzivati na potrebe samskih mater in so jih podpíráte, predvsem kadar so bile v družini revščina in neurejene stanovanjske razmere. Rezultati raziskave, ki je v članku predstavljena, podpirajo tezo, da so sredi sedemdesetih let sociálne delavke kljub naprednim nazorom tedanje politične doktrine v praksi imele pravzaprav tradicionalističen pogled na družino. Ta se je v osemdesetih letih nato dokončno utrdil. Prepričanje, da otrok potrebuje očeta in mater za »normalen razvoj«, je bilo v odnosu do samskih mater tako kategorično, da je mogoče domnevati, da se je sociálno delo v tem pogledu razhajalo z ideologijo socializma.
Meje politične skupnosti (tj. države) so meje socialnih pravic. Izbris iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel leta 1992, je primer sistematičnega izključevanja iz skupnosti in s tem ...teptanja dostojanstva in onemogočanja pravic. Čeprav ilegalizacija oseb in omejevanje socialnih pravic nista osrednji temi socialnega dela, sta z vidika etike in poslanstva pokliča ključni. Raziskovalno vprašanje članka je, ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela. Avtorica izhaja iz teoretskih pojmov rasizma in strukturnega nasilja. Predstavi socialnodelovne in druge studije, ki na različne načine problematiziralo omejenost sociálne države. Etnografski del članka so izjave socialnih delavk in delavcev о tem, kako se spominjajo izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ko še ni bil prepoznan kot kršitev človekovih pravic. Izkušnje izbrisanih prebivalcev in prebivalk so povzete iz drugih razi skav.
Po drugi svetovni vojni so se v Sloveniji zgodile številne spremembe na področju odnosov med spoloma in spolnosti. Med glavnimi vprašanji so bila: povećanje zdravstvene zaščite spolnega in repród u ...ktivnega zdravja, vprašanje splava in kontracepcije terspolna vzgoja. Poleg opisa stanja na področju spolne vzgoje in načrtovanja družine v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja avtorica obravnava vlogo socialnega dela pri načrtovanju spolne vzgoje in izvajanju spolne vzgoje ter vprašanje, kako so bili sociálni delavci in delavke usposobljeni za delo na področju spolne vzgoje. Na raziskovalna vprašanja odgovarja s pomočjo pregleda obstoječe literature in arhivskih virov.
Avtor opiše zgodovino in trenutno stanje na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Stoveniji. V zadnjih sto letih so bile v Sloveniji ustanovljene številne specializirane izobraževalne ...ustanove, ki delujejo vzporedno z rednim izobraževalnim sistemom. Te ustanove so bile ustanovljene z namenom izobraževanja specifične populacije učencev in učenk, ki so bili zaradi različnih razlogov izločeni iz rednega izobraževalnega sistema. Večiņa teh ustanov deluje še danes. V delovanju institucij pa so se od njihove ustanovitve zgodile številne kadrovske, predvsem pa vsebinske spremembe, ki kažejo spremenjeno stanje na področju splošnega izobraževanja vSloveniji in spremembe vdružbenem odnosu do senzornih, fizičnih in intelektualnih ovir. Zaradi spremenjenega družbenega odnosa do otrok z ovirami in njihovega izobraževanja se je spremenil tudi način dela vspecializiranih izobraževalnih institucijah, pogostose je spremenila tudi vključena populacija učencev in učenk čeprav deklarativen namen in najpogosteje tudi ime teh institucij ostajala nespremenjena že od njihove ustanovitve.
Demografski katastrofi obeh svetovnih vojn sta skupa s težnjo po povojni »kulturni demobilizaciji« in vrnitvi v »normalne razmere « spod budili več različnih pobud, ki so v javnem diskurzu poudarjale ...pomeň dobrodelnega oziroma socialnega dela, predvsem na področju zaščite mater in otrok in še posebej vdov in sirot. Mnoge izmed teh pobud so pred drugo svetovno vojno zagovarjala in tud strok signi udejanjala slovenska ženska društva in nekatere njihove vidne predstavnice, npr. Alozija Štebi, ki je delovala tud strok signi v državnih strukturah za sociálno varstvo. Nekaterekatere spremembe, ki so jih te posameznice zagovarjale že pred vojno, so se uresničile tako po letu 1945, ко se je za takšno delo pomembno angažirala tud strok signi Antifašistična fronta žensk veliko njenih članic pa je bilo tud strok signi zaposlenih na vidnih položajih v okviru Ministrstva za sociálno varstvo. Čepravso na idejni ravni povojne akterke gotovo vsaj nekoliko upoštevale smernice, ki so jih zacrtale feministke pred vojno, saj so med drugim mnoge med njimi delovale vženskem gibanju že pred vojno, pa so same v svojih besedilih predvsem poudarjale prelom na področju sociálne politike z razmerami v obdobju pred revolucijo.
