Center in periferija v antičnem svetu (Centro y periferia en el mundo clasico) – XVIII. mednarodni kongres klasične arheologije, Merida, 13.–17.5.2013.Augusto, razstava (po zamisli E. La Rocca), Rim, ...Scuderie del Quirinale, 18.10.2013– 9.2.2014 in Pariz, Grand Palais, 19.3–16.7.2014.
Prispevek predstavi, kako je nastanek konceptov estetike grdega (Rosenkranz) in ‘nove lepote’ (Baudelaire) vplival na spremembo vloge demoničnega v poeziji iz obdobja moderne (tj. dekadence, ...simbolizma in nove romantike). V slovenskem kontekstu se je demonizem v starejših verznih besedilih pojavljal z namenom svarjenja pred Satanom, Peklom in posmrtno kaznijo zaradi nekrepostnega življenja, ki ne sledi božjim zapovedim in višji Resnici, medtem ko se je v obdobju fin-de-siècla pod vplivi nemške in francoske filozofske misli njegova vloga spremenila in od strahu pred padlim angelom Luciferjem prešla k čaščenju demonične muze. Lirski subjekt, ki je v romantiki še verjel v duhovno čistost in odrešenje, je v moderni postal žrtev črne magije in se uročen od zavajajoče lepote čarovnice soočil z (duhovnim) propadom.
V prispevku obravnavam dva skoraj identična odlomka iz besedil, ohranjenih na črepinjah iz Vzhodne puščave (O.Claud. 1.141, ll. 1–4 in O.Claud. 1.142, ll. 1–3). Čeprav se zdi, da odlomka kažeta, kako ...so govorci grščine v prvih stoletjih po Kr. razumeli razmerje med nedoločniškimi polstavki in stavki z osebnimi glagolskimi oblikami, se njuna interpretacija izkaže za posebej zahtevno v luči domneve, da je večina avtorjev besedil iz Vzhodne puščave grščino govorila kot tuj jezik (Leiwo, »L2 Greek in Roman Egypt«). Na podlagi koncepta avtentičnosti (Joseph, »Textual Authenticity: Evidence from Medieval Greek«) zavzamem stališče, da odlomka odražata širše procese v kojne, zaradi katerih je infinitiv perfekta v nedoločniških polstavkih, odvisnih od glagolov govorjenja in mišljenja, prevzel vlogo izražanja preddobnosti.