Aprila 1945 je po vaseh Zgornje Pivke gomazelo čudnih, grozljivih, razcapanih, umazanih, dolgolasih in dolgobradih, s puškami in noži oboroženih vojščakov, ki s(m)o jim pravili četniki. Tudi njihovi ...vozovi, zapreženi za mršavim konjiči, so bili v vsem drugačni ko naši domači. Polni nametanih vreč in cul, med katerimi so se gnetli tudi zanemarjeni otroci. In ženske. Strahovali so domačine, kradli in ropali. Razpuščena vojska, ki je pred bližajočimi se partizani bežala na Zahod! – A preden so zginili iz naših krajev, so zagrešili dva nezaslišana zločina. 24. aprila so z Bača v neznano odgnali še ne 18-letno Stanko Skokovo, 26. aprila pa iz Zagorja na Pivki nekaj starejšo Frančiško Fatur Blažicovo, ki je tudi izginila brez sledu. – Naslednji dan so čez Mašun pridrveli partizanski tanki, prekomorci, in zgornjepivške vasi osvobodili. S hiš so zavihrale dotlej skrite zastave, veselju ni bilo videti konca.O odgnanih dekletih pa ne duha ne sluha. In Zagorci so se samodejno organizirali in iskali in iskali. In po nekaj dneh Franckino truplo našli v kraškem breznu, imenovanem Mrzla jama Pod Gradcem, ob poti iz Zagorja na Juršče. Zraven pa Stankino truplo. Obe iznakaženi, polomljeni, polni podpludb, zaklani. To je bil najbolj pretresljiv dogodek v v vseh štirih vojnih letih. Tudi zato, ker se je dogodil na pragu svobode. – Ob letu so domačini brezno Mrzle jame zaznamovali s spominsko ploščo. Žalne besede na komemoraciji govori Janez Česnik; ob njem v imenu borcev stoji Franc Šabec. (sf)
Zadnji meseci druge vojne so bili tudi na Ilirsko Bistriškem polni strahu in pričakovanj. Razne vojaške skupine so se umikale proti Italiji, kjer naj bi jih prestregli Anglo-američani in zaščitili ...pred Titovimi partizani, ki so gotovo imeli dosti razlogov za maščevanje. Domačini so se bali novega nasilja in novih žrtev. Naša družina je kar nekaj dni v strahu preživela pod mostičkom ob izviru Bistrice. Mama je vsak dan, stekla domov, skuhala lonec fižola in s sestro sva ga počasi zobala.Proti koncu leta 1944 je prišla v Bistrico četniška enota Dobrosava Jevđevića (roj.1895 v Rogatici, umrl po vojni v Italiji). Kot delegat Draže Mihajlovića je načrtoval v Sloveniji zbrati četnike prebegle iz Like, da bi jih vključil v nemško vojsko. Z ostalimi kvizlinškimi enotami v Sloveniji so želeli oblikovali fronto proti jugoslovanskim partizanom. Ena od dveh enot se je nastanila v Kosezah pri Ilirski Bistrici.Otroški spomin mi je ohranil slike ob srečanjih v mestu z bradatimi in zaraščenimi vojaki. Čeprav nismo doživljali kakšnih neprijetnosti, smo vseeno bili vsi prestrašeni in si želeli konca vojne. Tudi zaradi očeta, ki je bil v partizanih in smo ga pogrešali, pa še v strahu smo bili zanj. Žal smo pred koncem vojne zvedeli, da je na Dolenjskem v boju z Nemci padel v bližini Trebnja pri sv. Ani.Na ta čas so mi še žive slike, ko je sredi Bistrice na trgu četniška enota slavila pravoslavni Božič ali srbsko Novo leto. Na placu, osrednjem trgu so zakurili velik kres, vanj metali hrastove veje in jabolka. Tudi pravoslavni duhovniki so bili za naše otroške oči nekaj posebnega. Pečena jabolka so nam otrokom bila še posebej pri srcu. Z odlomljenimi vejami smo pečena jabolka bezali iz ognja in slastno grizli vanje. Od ožganih jabolk smo bili vsi sajasti, nihče pa se ni zaradi tega pritoževal. Jabolka so bila preveč dobra. Četniki, kot so prišli, so čez noč izginili proti Trstu. 431/včNa sliki; Mimohod nemške enote v Kosezah. Zbrano vodstvo tedanjih kvizlingov pred Kosezami. Med njimi je gotovo tudi stotnik Ditrich, ki je na krajevnem pokopališču v Trnovem držal govor 15. žrtvam anglo-ameriškega bombardiranja sredi mesta. Slika iz fonda Pokrajinskega muzeja Koper. /431-vč.
