The private rented sector (PRS) in Slovenia has operated since the end of the Second World War without being officially recognised and supported by government policy. This article explores why the ...responsible state institutions have persistently ignored this sector. The discussion starts with a brief review of the development of the country’s housing policy, which has been deeply entrenched in the “enabling approach” philosophy since the major housing reforms were introduced in the early 1990s. With the help of the findings of a survey conducted among the key state institutions responsible for housing care, the role of the state is examined in the development of the private rented sector since a market economy system was adopted in Slovenia in 1991. Although the responses received from the survey show that the state institutions investigated are generally aware of all the shortcomings of the current PRS, they have made no serious attempt to support its development. A suggestion is therefore made in the conclusion that the failure to introduce the measures necessary to support the development and formal operation of the PRS may be attributed to unfavourable attitudes of policymakers toward the sector.
V literaturi je nenačrtno širjenje mest zaradi stroškov, ki jih povzroča, ocenjeno kot negativen pojav, vendar so različne raziskave preučevale vpliv nenačrtnega širjenja mest samo na podlagi enega ...merila (na primer javnih izdatkov ali porabe goriva), namesto da bi uporabile celovitejši pristop. V raziskavah vpliva nenačrtnega širjenja mest na lokalno gospodarstvo s širšega vidika je torej vrzel. Avtor v članku preučuje povezavo med nenačrtnim širjenjem mest in lokalnim gospodarstvom, pri čemer za merjenje nenačrtnega širjenja mest uporablja prilagojeno metodo, ki temelji na indeksaciji tovrstnega širjenja. Kot mera lokalnega gospodarstva je uporabljen BDP. Ugotovitve analize so pokazale, da je močnejše nenačrtno širjenje mest povezano z nižjim BDP v občinah. Celo občine s podobnim številom hiš in različno razporeditvijo v prostoru se lahko razlikujejo z vidika ravni lokalnega gospodarstva. Za višjo raven lokalnega gospodarstva bi morala biti zato gostota zgrajenih hiš večja. Sklepne ugotovitve kažejo, da izgube v lokalnem gospodarstvu, ki so posledica kaotične prostorske zgradbe, niso povezane z oddaljenostjo od mesta.
Razni družbenopolitični in gospodarski dejavniki so postopno povzročili obsežno zanemarjanje, propadanje, zlorabo in izgubo javnih prostorov v Sarajevu. Navzkrižje zasebnih in javnih interesov je na ...mestu pustilo dejanske sledi in v takih okoliščinah se zdi Lefebvrov koncept pravice do mesta še toliko pomembnejši. Z vidika sodobnega urbanega razvoja Sarajeva se navedena pravica nanaša na pravico do oblikovanja, uporabe, ponovne uporabe in ponovne aktivacije zanemarjenih skupnih prostorov v mestu. Kot je razvidno že iz naslova članka, je ključno vprašanje, s katerim se avtorici ukvarjata, komu javni prostor sploh pripada. V raziskavi najprej določita ključne težave, povezane s propadanjem javnih prostorov, nato pa ovrednotita prevladujoče načrtovalske pristope in občasne pobude od spodaj navzgor. Predpostavljata, da so razpršenost in pomanjkanje ustreznih geoprostorskih podatkov o javnih prostorih ter nesoglasja med glavnimi deležniki med ključnimi vzroki proučevanega problema. Predstavili sta tudi metodologijo za uvedbo obsežne, prosto dostopne interaktivne geoprostorske podatkovne zbirke kot platforme za strateško načrtovanje, oblikovanje, razvoj in vzdrževanje javnih mestnih prostorov.
Za prostor med mestnimi in podeželskimi območji, ki pogosto ni jasno določen, se običajno uporablja izraz »obmestna krajina«. Eden ključnih razlogov za navedeno nejasnost je konceptualno preširoka in ...geografsko nejasna opredelitev tega prostora. Avtorica se v članku osredotoča na prostorsko določanje obmestne krajine na subregionalni ravni, pri čemer predstavi metodo, ki temelji na prostorskih in demografskih merilih. Prostorsko jasno opredeljena obmestna krajina na subregionalni ravni je lahko v pomoč pri izbiri ustreznih lokalnih in regionalnih pristopov k njenemu razvoju. Avtorica metodo, ki temelji na analizi prekrivanja podatkovnih slojev, preverja z uporabo podatkov, pridobljenih od regionalnih in občinskih uradov v Ljubljani in Edinburgu. Rezultati kažejo, da opisana manj dvoumna prostorska določitev obmestnih krajin zagotavlja boljšo podlago za prostorsko načrtovanje in oblikovanje prostorske politike.
Odgovor na Skokov članek Stvaranje jugoslovenskog mentaliteta (Pravda, 12. avgusta 1933). O naslovu LZ in podnaslovu »slovenska revija" ter o slovenščini kot samostojnem jeziku
Odgovor Josipu Marinku na članek z istim naslovom (Slovenec, 24. aprila 1890). O Majaronovem govoru o D. Trstenjaku in Rutarjevem poročilu o njem (LZ 1890, 256). Levčeva obramba pred očitkom, da je ...brezveren
PDF