Analiza občutljivosti zagotavlja podatke, ki usmerjajo ukrepe na področju prostorskega načrtovanja, saj se z njo določijo območja, ki bi jih bilo treba zavarovati. Avtorica je proučevala Izmir, ...turško mesto z bogatimi ekološkimi vrednotami, a s hitro spreminjajočim se prostorom. Določila je ekološko občutljiva območja v mestu ter analizirala povezavo med njimi in prostorskimi odločitvami. Občutljiva območja je določila z analitičnim hierarhičnim procesom, nato pa jih je primerjala z urbanističnim načrtom mesta. Ekološke dejavnike in procese je proučila na podlagi devetih glavnih parametrov in 21 podparametrov. Vsak parameter je razdelila na več stopenj ekološke občutljivosti. Izsledki analize so pokazali, da je 16,8 % proučevanega območja zelo visoko občutljivega, 18,5 % je visoko občutljivega, 22,7 % območja ima povprečno, 28,5 % nizko, 13,5 % pa zelo nizko stopnjo občutljivosti. Primerjava teh območij z urbanističnim načrtom mesta v merilu 1 : 100.000 je razkrila, da se prostorske odločitve, razvidne iz načrta, ne skladajo z ekološko občutljivostjo proučevanega območja. Model ugotavljanja ekološke občutljivosti, predstavljen v članku, lahko pomaga izboljšati odločevalske procese pri sprejemanju urbanističnih načrtov.
Avtorja sta s kvantitativnim pristopom proučevala ključna gonila pametnega upravljanja mest na primeru Prištine. Potrebne podatke sta zbrala z anketo, ki sta jo izvedla med 1.536 posamezniki, ...izbranimi s stratificiranim verjetnostnim vzorčenjem. Z analizo glavnih komponent sta proučila notranjo strukturo vprašalnika, z regresijsko analizo pa sta določila napovednike pametnega upravljanja. Pametni urbani menedžment in pametno sodelovanje sta se izkazala za odločilna dejavnika upravljanja mesta, pri čemer je bila korelacija med pametnim urbanim menedžmentom in pametnim upravljanjem malce močnejša. Izsledki potrjujejo pomemben vpliv učinkovitih praks urbanega menedžmenta in sodelovanja med deležniki na rezultate upravljanja pametnih mest. Oblikovalci politik bi zato morali pri pobudah za razvoj pametnih mest dati večji poudarek sodelovanju med deležniki. V primeru Prištine bi morali okrepiti vključenost deležnikov ter preglednost in dostop do podatkov na področju urbanega menedžmenta, poleg tega bi se morali osredotočiti na infrastrukturo in javne storitve, saj bi to izboljšalo pametno upravljanje mesta.
Analizam s področja urbane ekonomije se na globalnem jugu namenja le malo pozornosti. Zaradi pandemije COVID-19 in njenih posledic, vidnih zlasti na mestnih območjih, je postala urbana ekonomija spet ...pomembnejša, pri čemer bi bilo treba raziskati, kako so se njena načela dejansko uporabljala. Med drugim bi bilo treba proučiti, kako so o afriškem gospodarstvu, ki je med vrhuncem pandemije pritegnilo veliko pozornosti, razpravljali ekonomisti. Ali so pozornost namenili tudi mestnim gospodarstvom v Afriki? Kako podrobno so jih analizirali? Ali predlagane politike gospodarskega okrevanja izražajo realnost mestnih gospodarstev v Afriki? Ker odgovorov na navedena vprašanja v ekonomski literaturi ni mogoče najti, je avtor v članku proučil in analiziral vsebino več kot 500 člankov o pandemiji COVID-19, objavljenih v reviji The Economist. Izsledki raziskave so pokazali, da se je večina ekonomskih analiz osredotočala na države ali regije, le malo pa se jih je nanašalo na afriška mestna gospodarstva. Tudi če so članki obravnavali afriška mesta, so bili pod vplivom prevladujoče urbane ekonomije precej zavajajoči. Navedeni izsledki odpirajo nekatera pomembna vprašanja glede politik gospodarskega okrevanja (mest), predlaganih v The Economistu. Raziskava je pokazala, da nekateri vidiki prevladujoče urbane ekonomije omejujejo njen potencial.
Avtorici sta se v članku osredotočili na starostnike, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja ter fizičnih in družbenoekonomskih značilnosti bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb kot ...druge skupine prebivalstva. V svetu sta opazna dva trenda: naraščanje podnebnih sprememb in staranje prebivalstva, zlasti v mestih. Povezave med navedenima skrb vzbujajočima trendoma v teoriji in praksi niso jasne, zato so nujne splošne smernice, ki so preproste za uporabo ter bi vladam, ustanovam in skupnostim omogočile zadevne rešitve. Avtorici sta zato na podlagi kritičnega pregleda literature predstavili sedem tematskih področij na različnih ravneh, ki so poglavitna za načrtovanje starosti prijaznih mestnih območij, odpornih proti podnebnim spremembam: okoljsko varnost, obveščanje in družbeno angažiranost ter zdravstvene in socialne službe na ravni mesta, okolico in prevoz na ravni sosesk ter javne površine in toplotno udobje in stanovanjske objekte na ravni skupin stanovanjskih zgradb. Predstavitev povezav med omenjenima trendoma v okviru, predstavljenem v tem članku, prispeva h globalnemu ozaveščanju, oblikovanju ukrepov in usmerjanju politik.
Stanje v Sloveniji glede dostopnosti javnih objektov funkcionalno oviranim osebam je skrb vzbujajoče. Največkrat so ovire že pri dostopu do objekta (ni parkirnega prostora za invalide, do vhoda v ...objekt vodijo stopnice, pred vhodom je visok prag, vrata v objekt so pretežka, kljuka je nameščena previsoko ipd.) in v notranjosti objekta (stopnišča, neprilagojena dvigala, premajhne sanitarije ipd.). Da bi funkcionalno oviranim osebam omogočili prikaz morebitnih ovir ter te ovire prikazali lastnikom in vzdrževalcem objektov, je bila izdelana metoda za popis dostopnosti objektov za funkcionalno ovirane osebe z uporabo spletnih orodij, ki je predstavljena v tem članku. Metoda za popis dostopnosti objektov se opira na upoštevno zakonodajo in standarde s področja univerzalne dostopnosti. Pomembna je predvsem za natančno in primerljivo presojo morebitnih ovir in njihovih že vzpostavljenih prilagoditev. To je tako večfunkcijski okvir za presojo dostopnosti vseh objektov, saj omogoča pregled in prikaz morebitnih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov, kot vodnik o dostopnosti objekta za funkcionalne osebe. V članku je predstavljena še implementacija metode v spletni sistem za popis dostopnosti objektov. Ta med drugim omogoča spremljanje dostopnosti objektov za potrebe funkcionalno oviranih oseb in pregled ugotovljenih ovir za lastnike in vzdrževalce objektov.
Trajnostnost se nanaša na ravnovesje socialnih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov, cilj tega koncepta pa je življenje v sožitju z naravo. Trajnostni razvoj se po drugi strani nanaša na doseganje ...urbanih ciljev za prihodnost ter na hkratno povečevanje blaginje in učinkovito prenašanje virov na naslednje generacije. Za oblikovanje politike in spremljanje napredka na tem področju se uporabljajo kazalniki trajnostnosti, ki jih oblikujejo razne ustanove in se razlikujejo glede na državo. V gospodarstvih v razvoju, kot je Turčija, je bilo do zdaj opravljenih malo raziskav o merjenju trajnostnosti. Avtorici sta v članku proučili ravni trajnostnosti turških mest z uporabo mehke logike, pri čemer sta oblikovali tudi merljiv in ponovljiv številski model za analizo njihove trajnostnosti. Za merjenje trajnostnosti sta uporabili 27 kazalnikov v okviru glavnih komponent ekologije, gospodarstva in socialnih vidikov, trajnostnost mest pa sta ocenili z mehkimi pravili. Na podlagi rezultatov sta vseh 81 turških provinc razdelili na kvantilne razrede in jih kartirali. Uporabljeni analitični pristop je lahko uporaben za urbaniste, oblikovalce politik in odločevalce, raziskava, predstavljena v tem članku, pa prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju trajnostnosti.
Konstrukt turizma je prelomna oblika kapitalistične produkcije prostora, ki ustvarja nove urbane oblike. V številnih arhitekturnih in morfoloških študijah so analizirali različne modele, manjkajo pa ...primerjave njihovih značilnosti. Avtorji so v članku primerjali štiri vrste turizma, povezane z razvojem kapitalizma (vključno s predfordizmom, fordizmom in postfordizmom), in različne vrste turističnih mest. V povezavi z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi so analizirali njihovo arhitekturno ikoničnost, morfološke vzorce in prostorsko metriko. Izsledki kažejo, da predfordistični in fordistični konstrukti turizma, za katere je značilna visoka gostota zazidave, spodbujajo družbene odnose in povečujejo sposobnost ustvarjanja mesta, postfordistični konstrukti turizma z nizko gostoto zazidave pa povzročajo višje okoljske stroške (porast zasebnih zelenih in vodnih površin) in višje družbene stroške zaradi arhitekturne ikoničnosti. Avtorji so proučevali povezavo med arhitekturnimi in urbanističnimi spremenljivkami, ki bi jih bilo treba upoštevati pri načrtovanju turističnih destinacij v okviru kapitalistične produkcije turističnega prostora.
Urbanistične raziskave, opravljene na globalnem severu, kažejo, da je z vidika organizacije časa in prostora, vrednot in družbenih stikov tradicionalni polodprti stavbni blok nizke zazidave z ...mešanimi funkcijami najprivlačnejši morfološki tip stanovanjske gradnje v mestih. Avtorji v članku proučujejo, ali osnovne urbanistične hipoteze glede udobnosti bivanja na stanovanjskih območjih različnih morfoloških tipov veljajo tudi za ukrajinsko prestolnico. Primerjajo kakovost življenja ter analizirajo razlike v vedenjskih vzorcih in zaznavah prostora prebivalcev različnih tipov stanovanjskih območij, da bi opredelili glavne značilnosti najudobnejše oblike stanovanjske soseske. Na podlagi ankete in strokovnih ocen proučujejo zgodovino, delovna mesta, družbene, izobraževalne in kulturne storitve, okoljske kazalnike, stopnjo varnosti in sodelovanje javnosti v treh stanovanjskih soseskah v mestu: v Žuljanyju, Podilu in Rusanivki. Žuljany je naselje prostostoječih enostanovanjskih hiš, Podil je soseska s polodprtimi stavbnimi bloki nizke zazidave, Rusanivka pa je primer sovjetske modernistične visoke blokovske zazidave. Izsledki raziskave kažejo, da je na podlagi objektivnih kazalnikov in mnenj prebivalcev Rusanivka najudobnejše stanovanjsko območje v mestu, kar se ne ujema s splošno sprejetimi teorijami o najbolj zglednih in najprivlačnejših morfoloških tipih mestne stanovanjske gradnje. Privlačnost omenjene soseske je posledica njenih načrtovalskih in gradbenih značilnosti, zlasti osredotočenosti na človeka ter dobro premišljenega in celostnega načrtovalskega pristopa.
V strokovni literaturi se pogosto poudarja, da urbanistična kompleksnost temelji na soobstoju naslednjih treh prvin: regulativnega okvira, ravni urbanističnega oblikovanja in pogajanj med akterji. ...Avtorji se v članku z navedenim strinjajo, hkrati pa zavračajo zamisel, da so lahko te prvine v idealnem ravnovesju, brez negativnih medsebojnih vplivov. Proučevali so, kje so meje njihovega soobstajanja, in postavili hipotezo, da idealen in uravnotežen soobstoj teh prvin ni mogoč. Njihova raziskava je temeljila na naslednjih štirih glavnih in zaporednih aktivnostih: 1. pregledu literature o temeljih sodobnega urbanističnega načrtovanja, 2. kritični kvalitativni analizi glavnih dokumentov, ki vsebujejo urbanistične direktive in se uporabljajo v treh največjih mestih Latinske Amerike: Buenos Airesu, Ciudadu de Méxicu in São Paulu (s poudarkom na smernicah v teh dokumentih in kako obravnavajo vse tri omenjene prvine), 3. analizi součinkovanja navedenih treh prvin in 4. oblikovanju končnih ugotovitev.
Zaradi čedalje večjega krčenja zelenih površin v mestih se slabša povezanost ljudi z naravo, mestni prebivalci pa zato manj cenijo naravno okolje in v njem manj uživajo. Še vedno ni veliko znanega o ...tem, kako trenutna prizadevanja pri načrtovanju zelene infrastrukture vplivajo na povezanost prebivalcev z naravo, zlasti v mestih podsaharske Afrike. Avtorja v raziskavi proučujeta vpliv zelene infrastrukture na občutek povezanosti prebivalcev, kot navajajo sami, z naravo v izbranih stanovanjskih soseskah v Lagosu v Nigeriji. Na podlagi večstopenjskega vzorčenja je bilo v anketo vključenih 1.560 prebivalcev, podatki pa so bili analizirani z deskriptivno in kategorično regresijsko analizo.
