Prebivalci Primoža so se za šolo borili 60 let. Področje je sicer spadalo v šolski okoliš Studenec, a so bile posamezne vasi od šole oddaljene tudi po šest ali več kilometrov, zato so se (že od leta ...1913) vztrajno trudili za ustanovitev šole. Šele v šolskem letu 1940/41 je učitelj Stanko Jevševar vzpodbudil akcijo za izgradnjo šole; komisijski ogled naj bi potekal 25. aprila 1941, kar pa je preprečil začetek 2. svetovne vojne. Prebivalci so bili izseljeni, v okolju so ostali le redki vaščani. Ti so se leta 1945 vračali na svoje domove in pričeli z udarniškim delom za postavitev šole. Iz Rovišč so prepeljali nemško vojaško barako in jo uredili kot začasno šolo. Zbrali so potrebna finančna sredstva, z udarniškimi urami pa so akcijo najbolj podprli Anton Daničič, Janez Tomažič in Jože Mikolič.20. aprila 1947 so končno proslavili odprtje šole na Primožu, pouk pa se je pričel oktobra 1947. Prva učitelja sta bila Mihaela Kapus in Franc Kožuh, na šoli pa je bilo 77 učencev v dveh oddelkih. Šolski okoliš je obsegal naselja: sv. Primož, Dedna Gora, Gornje Impolje, Velika in Mala Hubajnica, Rogačice, Preska, Znojile, Češnjice in Laze. Po začetnih težavah z učitelji sta za nekaj let na šoli ostala Peter Jankovič in Vida Mertelj, ki sta se poročila in ostala na šoli do leta 1955. V teh letih je bilo na šoli povprečno okoli 80 učencev. V šolskem letu 1955/56 je na šoli poučevala učiteljica Joža Dolanc, septembra sta jo zamenjala Marjan Hrovatič in Joža Gabrijel.Šola je bila lesena, potrebna rednega vzdrževanja in popravil. Obstajala je zlasti velika nevarnost požara, saj se je železna peč za ogrevanje prostora pogosto pregrevala in bi lahko povzročila požar v prostoru.Učiteljevo delo na šoli je bilo naporno. Delo je potekalo v kombiniranih oddelkih v treh izmenah. Učitelj Marjan Hrovatič, ki je na šolo prišel leta 1955, se je trudil, da so pri šoli uredili šolski vrt, igrišče, organizirali so prireditve. Od šolskega leta 1958/59 dalje so se na šoli vsako leto menjali učitelji. Vse do leta 1960 v šoli ni bilo elektrike. V šolskem letu 1959/60 so zgradbo delno obnovili in v letu 1968 zgradili kulturni dom, v katerega se je preselila šola. V letu 1968/69 je šola postala podružnica OŠ Tržišče in je delovala le še do konca šolskega leta 1971/72. V šolskem letu 1972/73 je bila podružnična šola Primož ukinjena. Učenci so se prešolali na šolo Telče, ki je prav tako delovala pod okriljem OŠ Tržišče. Od tedaj dalje je zgradba v upravljanju KD Primož in PGD Primož.Literatura: Mrgole, Z. 2016. Podružnični šoli Telče in Primož. V: Klukej, I. … et al.. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 76-87)
Šola na Branskem oz. Kalu je nastala iz ljudske pobude. Ustanovila sta jo premožna in ugledna posestnika Bernard Kos in Marko Jakož leta 1884; za svoje otroke sta najela sta učitelja Koritnika, ki pa ...je kmalu začel učiti tudi otroke drugih Kalanov. Z začetkom leta 1885 je šola na Kalu postala deželna šola, torej javna ljudska šola, pravico javnosti pa pridobila predvsem zaradi oddaljenosti Kala od Šentjanža (in tamkajšnje šole).Do leta 1906 je kalska šola delovala na Branskem, nato pa se je preselila v staro mežnarijo pri cerkvi sv. Martina na Kalu in še isto leto v novo sezidano šolsko poslopje. Enonadstropno poslopje je imelo tako tri učilnice, pisarno in dvosobno stanovanje za učitelja. Kalska šola je bila do leta 1911 enorazrednica z enim učiteljem, nato do leta 1938 dvrorazrednica z dvema učiteljema, v letih med vojno pa je bila trirazrednica.Šolski okoliš je leta 1923 obsegal naselja Kal, Podkal, Svrževo, Bransko, Podbransko, Gradec, Kladje, Osredek, Vodice in Glaviše, nato še Lačenberk, Nunski log in Orehovica (vsi ti kraji so spadali v občino Šentjanž), pa tudi Lontovž, Suha gora, Svinjsko, Kostanjevica in Rotovski hrib iz šentrupertske občine.V letu 1929 je bilo 114 šoloobveznih otrok, v naslednjem šolskem letu 100 učencev, v šolskem letu 1940/41 pa 149 otrok, poučevali pa so jih: učitelj, učiteljica in veroučitelj.Na Branskem je 16 let (do svoje smrti) poučeval zelo priljubljen in spoštovan učitelj Martin Jereznik. Kalani so mu postavili lep spomenik, ki še vedno stoji na pokopališču pri cerkvi sv. Martina. Po njegovi smrti leta 1902 je bil pouk na tem območju nekaj časa nereden, prav tako tudi v obdobju med prvo svetovno vojno. Redno poučevanje se je uredilo šele po prihodu Janka Malešiča, ki je uredil šolsko poslopje. Sledila sta zakonca Zdešar, ki sta na Kalu ostala do leta 1934, nato sta odšla na šentjanško šolo. Sledil je Filip Babič (1936-1393), nato še Ivan Grašič.Med drugo svetovno vojno je šola prenehala z delovanjem. 11. oktobra 1943 je bilo v ofenzivi slovenske narodnoosvobodilne vojske šolsko poslopje požgano.Šola na Kalu je bila obnovljena leta 1963 in priključena kot podružnica k centralni šoli v Šentjanžu. Leta 1975 se je začel tudi organiziran prevoz učencev in prešolanje s podružnic na centralno šolo v Šentjanžu.Literatura: Brce M., Dežman, S., Pelko J., Repovž P, S. in Vodišek, N. 2009. Šola v Šentjanžu: 170 let: publikacija ob 170-letnici šole v Šentjanžu. Šentjanž: Osnovna šola Šentjanž.
Za ustanovitev šole v Šentjanžu ima veliko zaslug župnik Ignacij Cigler, ki je spodbudil ljudi, da so se leta 1839 ustanovili šolo ter leta 1841 sezidali poslopje. Šolsko poslopje, v katerem je danes ...krajevni urad in pošta, znano pod imenom »stara šola«, je imelo dovolj prostora za 60-70 učencev in še za dve »čedni stanici« za učitelja.V letih 1876, 1888 in 1891 so potekali dogovori za razširitev šolskega poslopja. Novo poslopje so postavili na prostoru, na katerem je danes »sušilnica hmelja«.Do ustanovitve šole na Kalu (1884) je šentjanški okoliš (predvidoma) zajemal naselja šentjanške fare, v katerih je leta 1881 živelo 2.178 prebivalcev. Leta 1894 so v šentjanški šolski okoliš z odlokom deželnega šolskega sveta vključili Veliki Cirnik in Vrhe iz šentrupertske občine (kar pa se ni izvedlo) in Brunk iz radeške občine, leta 1922 pa tudi Pekel, Nežence in Dolino (iz boštanjske občine).Šolska kronika pravi, da je bilo let 1851 v šoli 150 učencev, leta 1929 366 učencev, leta 1941 pa jih je bilo že 455. Podatki kažejo naglo rast števila učencev v letih pred drugo svetovno vojno. Ob začetku vojne je na šentjanški občini poučevalo šest učiteljic, dva učitelja in dva veroučitelja. Junija 1901 so začeli zidati šolsko poslopje z drvarnico, pralnico in kletjo. Poslopje so slovesno odprli in blagoslovili 4. oktobra 1902. Pri šoli so uredili lep šolski vrt in ga ogradili z žično mrežo, leta 1905 pa postavili še čebelnjak. Do leta 1901 je bila šola enorazrednica, kasneje, zaradi povečanja števila otrok, trirazrednica. Leta 1924 je bilo šest razredov.Med drugo svetovno vojno je šola prenehala z delovanjem. Po naselitvi nemških Kočevarjev so v Šentjanžu odprli nemško šolo, ki je delovala do jeseni 1943. Obiskovali so jo otroci nemških naseljencev in otroci domačinov, ki jih okupator ni izselil, poučevala pa jih je nemška učiteljica. 12. oktobra 1943 je bilo v ofenzivi slovenske narodnoosvobodilne vojske šolsko poslopje požgano.29. oktobra 1941 je v boju padel domačin, narodni heroj Milan Majcen (skupaj s svojim tovarišem Jančijem Mevžljem), po katerem se je šola tudi poimenovala – Osnovna šola »Milan Majcen« Šentjanž. Vojna je sicer hudo prizadela šentjanško območje. S poukom so ponovno pričeli 11. januarja 1946, ko je bilo vpisanih 256 otrok, pouk pa je potekal v prosvetni dvorani in pri Repovževih (sedaj gostilna Repovž).Prva leta je bila šola štirirazredna, nato pa je vsako leto pridobivala po en razred. V šolskem letu 1952/53 se je v višjih razredih pričel predmetni pouk, v šolskem letu 1953/54 pa je bila šola že osemrazredna s šestimi oddelki (od 1. do 6. razreda) in enim kombiniranim oddelkom (7. in 8. razred) ter 200 učenci.Leta 1948 je šola pridobila učilnico pri Ermanovih v Češnjicah, leta 1949 pa so učilnico iz prosvetne dvorane prestavili v t. i. staro šolo (današnjo zgradbo krajevnega urada in pošte). Pouk je bil dvoizmenski, učiteljev je bil, učiteljev pa je bilo pogosto manj kot oddelkov, zato so marsikdaj poučevali tudi celodnevno.Jeseni 1957 so zastavili temelje nove šole, vendar je bilo pritličje zgrajeno šele avgusta 1958. Prvi dve učilnici sta bili odprti 31. januarja 1960, vsi učenci pa so začeli pouk v novi šoli obiskovati februarja 1961. Leta 1971 je šola pridobila dodaten prostor – telovadnico.Leta 1975 se je začela celoletna mala šola, uvedena je bila šola v naravi (na morju) za učence 4. razreda. Od leta 1974 do 1981 je bil organiziran pouk v kombiniranem oddelku od 1. do 4. razreda šole s prilagojenim programom, leta 1978 pa se je predmetna stopnja organizirala v celodnevno šolo (delovala je deset let). Leta 1981 je bil odprt oddelek vrtca, leta 1982 so bila zamenjana vsa okna na šoli, leta 1984 pa je bila obnovljena fasada telovadnice. S pomočjo samoprispevka ter prostovoljnimi prispevki v materialu in delu se je v letu 1989 obnovila streha, dogradili so se dodatni prostori za uvedbo enoizmenskega pouka in razširitev kuhinje.Literatura: Brce M., Dežman, S., Pelko J., Repovž P, S. in Vodišek, N. 2009. Šola v Šentjanžu: 170 let: publikacija ob 170-letnici šole v Šentjanžu. Šentjanž: Osnovna šola Šentjanž.
Nekdanja šola v Podgorju ob Sevnični (blizu Planine pri Sevnici) je bila s strani italijanskih zidarjev zgrajena leta 1896, leta 2013 pa je pridobila naziv spomenik lokalnega pomena. Gre za ...nadstropno zidano stavbo z osemosno glavno fasado, zgradba je podkletena, v pritličju so imeli učilnico, pisarno in sanitarije, v nadstropju pa je bilo stanovanje za učitelja. Ohranjenega je nekaj pohištva.Pouk se je odvijal do leta 1963.Dostopno na: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=29151 4. 9. 2018
Srednja šola v Sevnici je nekaterim bolj znana kot “Savska” šola, saj se nahaja na Savski cesti v Sevnici.Že v drugi polovici prejšnjega stoletja so pri ljudski šoli vodili kmetijske nadaljevalne ...tečaje, v šolskem letu 1885/86 celo za 53 tečajnikov.Leta 1901 je začela delovati trgovska nadaljevalna šola, nato še obrtna nadaljevalna šola (po ustnih virih z letom 1902, po pisnih pa leta 1909), ki deluje vse do konca 2. svetovne vojne. Po 2. svetovni vojni (verjetno že leta 1945) nadaljuje z delom obrtna strokovna šola, ki izobražuje mizarje in mesarje, kovače in peke, šivilje in krojače, kovače in sodarje …Leta 1963 je bila za območje bivšega okraja Celje v Sevnici ustanovljena vajenska šola lesne stroke (kot “rezultat preobrazbe strokovnih šol, ki ga je narekoval naš novi družbeno-politični in družbeno-ekonomski sistem”). Lesna šola, ki je izobraževala mizarje (rezbarje), parketarje, kolarje, je delovala 10 let. Leta 1972 jo administrativno ukinejo. Naslednica lesne šole je Poklicna oblačilna šola Sevnica, ki je začela izobraževati kader za konfekcijske tovarne (predvsem za Jutranjko Sevnica). Leta 1982 se je preimenovala v Srednjo tekstilno šolo Sevnica, leta 1997 pa v Srednjo šolo Sevnica, ki še vedno deluje.Dostopno na: http://www.sc-krsko.si/index.php/o-soli/predstavitev 4. 9. 2018
Šola na Blanci je bila ustanovljena leta 1872, vendar so šolsko poslopje sezidali in slavnostno odprli šele 23. novembra 1874 (sezidal ga je blanški veleposestnik Franc Lenček).Blanška šola je bila ...sprva enorazrednica s poldnevnim poukom in s 194 učenci, zato je bila šolska soba za toliko učencev premajhna. Deželni šolski svet je leta 1885 razširil šolo v dvorazrednico s poldnevnim poukom. Veleposestnik Franc Lenček je za potrebe šole odstopil še danes stoječo hišo na Agrežu. Tako je en razred imel pouk v njej, šola pa se je nato 26. oktobra leta 1886 razširila v dvorazrednico. Do leta 1903 so dogradili šolo, ki je tako pridobila še dve učilnici in postala trirazrednica. Tik pred pričetkom druge svetovne vojne je šola postala štirirazrednica, s petimi učitelji. Takrat je bilo na šoli okoli 250 učencev; točnih podatkov ni, saj je bil ves arhiv med vojno uničen, ob koncu vojne je bila namreč v šoli nemška postojanka. Med vojno je sicer v šoli potekal pouk, ki so ga vodili nemški učitelji, pouk pa je obsegal v glavnem telovadbo in petje nacističnih pesmi.Po koncu vojne se je redni pouk začel 10. junija 1945, vpisanih je bilo 168 otrok. Šolska zgradba je bila precej poškodovana, vse knjige so zažgali. V šolskem letu 1946747 so v vse tri učilnice postavili lončene peči, izposodili pa so si tudi nekaj šolskega inventarja (ostalo so popravili krajani).V šolskem letu 1957/58 so na šoli dobili radio, v letu 1958/59 pa se je pričel še predmetni pouk v 5. razredu in učenje tujega jezika, nemščine.Šolska zgradba je bila obnovljena v šolskem letu 1959/60, med drugim so tudi nekdanjo pisarno v pritličju spremenili v učilnico. S šolskim letom 1961/62 je šola postala popolna osemletka z osmimi samostojnimi oddelki, v šoli so napeljali elektriko po vseh učilnicah in kupili prvi televizijski aparat. V šolskem letu 1962/63 je šola dobila vodovod in s tem tudi primerne prostore za sanitarije.Od leta 1945, ko je na šoli poučevala le ena učiteljica, je število pedagoških delavcev naraščalo (v šolskem letu 1991/92 jih je bilo 12).V šolskem letu 1973/74 je šola izgubila del učencev iz vasi Arto in Pijavško. Ob jesenski poplavi je namreč Sava odnesla brod, ki je vozil učence v šolo, zato so otroke 10. oktobra 1973 prešolali na Osnovno šolo Krško. Nekateri učenci so sicer še vedno obiskovali šolo na Blanci in so se preko Save vozili z rudniškim čolnom, dokler tudi ta prenehal s plovbo.Novo šolsko poslopje je bilo na Blanci zgrajeno v šolskem letu 1975/76, slovesna otvoritev pa je potekala 27. junija 1976. Jeseni 1976 so se učenci preselili v nove prostore. Šola je bila sicer že takrat zgrajena premajhna, tako da je pouk še vedno potekal v dveh izmenah, za potrebe priprave otrok na osnovno šolo pa so šolski hodnik pregradili z omarami in tako pridobili 35m² velik prostor. Poslopje stare šole je prevzel sevniški Mercator.Literatura: Kočevar Klaužar, M., Grabenšek Kadilnik, N., Draksler Laznik M. in Martinčič, S., 2016. 40 let na hribčku: (1976-2016): zbornik OŠ Blanca. Blanca: Osnovna šola Blanca.
Prvi šolski pouk so v kaplaniji, zgrajeni leta 1849, dvakrat tedensko izvajali kaplani. Ti so zaradi farne reorganizacije leta 1868 odšli, zato je bil za dobro desetletje prekinjen tudi redni šolski ...pouk. Kot učitelj se je po veliki noči leta 1877 preizkusil domači župnik Josip Kolarič, ki je poučeval trikrat tedensko, leta 1879 pa se je za razborskega učitelja prijavil Blaž Jurko, ki je postal prvi uradni razborski učitelj.Blaž Jurko (1859-1941), častni občan občin Loka, Jurklošter in Zabukovje, ter častni član Posavskega planinskega društva, je leta 1886 postavil novo šolsko poslopje, telovadišče, gojil je vzoren šolski vrt in skrbel za čebelnjak. Učenci so se tako poleg rednega pouka učili tudi ženskih ročnih del, sadjarstva, čebelarstva, vrtnarstva in praktičnega poljedelstva. Blaž Jurko je leta 1902 zgradil prvo planinsko kočo na bližnji Lisci, bil funkcionar v učiteljski organizaciji ter vrsto let poročevalec o šolskih vrtovih na uradni konferencah.Po njegovi upokojitvi leta 1924 ga je z dekretom ministrstva prosvete v Beogradu nasledil Ciril Delcott, ki je razborske otroke poučeval do leta 1936. Pomagali sta mu še Vida Jenčič (1933-1934) in Ana Kalan (1935-1938). V nadaljnjih letih se je pred tablo v razborski šoli zvrstilo kar nekaj učiteljev: Franc Valjavec (1936), Ivo Švarc (1937), Angela Petek (1938), Ana Alif (1945-1974), Rudolf Alif (1945-1972) in Cene Debeljak do leta 1976, ko so se vrata šole zaprla za daljše obdobje.V polpretekli zgodovini Razborja sta svoj neizbrisen pečat pustila Anica in Rudi Alif, ki sta poučevala v 1. partizanski šoli (ta je na Razborju delovala v zadnjih mesecih leta 1944). Zakonca sta bila izgnana, po osvoboditvi ozemlja pa sta se ponovno vrnila in predala poučevanju na Razborju. Dopoldan so pouk obiskovali učenci 4., 5. in 6. razreda, popoldan pa najmlajši, od 1. do 3. razreda. Nekateri učenci so hodili v šolo peš tudi poldrugo uro. Veliko otrok je z odličnim predznanjem šolanje nadaljevalo na gimnaziji na Radni, nato pa na različnih poklicnih, višjih in visokih šolah.Po stotih letih delovanja so se leta 1975 šolska vrata zaradi premajhnega števila otrok zaprla. Propadajoče poslopje je bilo leta 1998 prodano Ministrstvu za socialne zadeve, ki pa ga je namenilo don Pierinovi Skupnosti Srečanje. Nekdanje šolsko poslopje, med domačini bolj znana kot Šola Življenja, so obnovili leta 2000 in je edina tovrstna skupnost za dekleta v Sloveniji.Literatura in viri:– Razbor pod Lisco. Dostopno na: http://www.razbor.si/pdf/zlozenka.pdf 4. 9. 2018– Vidmar, B. 2006. Razbor med koprenami spomina. Razbor pod Lisco: KŠTD Blaž Jurko.
Šola od njenih začetkov do leta 1945Zgodovina šolstva v Tržišču sega v leto 1869, ko so v kraju pričeli z zasilnim poukom. Prvo šolsko zgradbo so sicer v Tržišču začeli graditi leta 1886 in jo ...gradili do leta 1888. Stavba je imela eno učilnico in stanovanje za učitelja.Z naraščanjem števila prebivalstva je naraščalo tudi število šoloobveznih otrok. Prostori pritlične šolske stavbe so bili premajhni za številno mladež. Deželni šolski svet je leta 1902 odobril dvorazrednico in zaradi potrebe po večjih prostorih je bila pritlična stavba nadzidana za eno nadstropje še v istem letu. Gradnja je trajala od 1. avgusta do 25. novembra 1902. Ljudska šola je od šolskega leta 1905/06 delovala kot trirazrednica, v šolskem letu 1912/13 pa je postala štirirazrednica.Zaradi prostorske stiske bi se morala šola še pred vojno ponovno razširiti – z dozidavo ali novogradnjo. Gradnja naj bi stekla leta 1915. Ker pa je nastopila prva svetovna vojna, je tržiška hranilnica prošnji c. kr. okrajnega šolskega nadzornika ugodila in prepustila prvo nadstropje svoje stavbe za šolo. To ji niti ni bilo tako težko, saj hranilnica v njej ni poslovala, ampak je prostore oddajala v najem. Na zidavo nove šole v vojnih razmerah namreč ni bilo moč niti pomisliti. S tem je tržiška župnija razbremenila občino velikih izdatkov, ki bi jih morali nameniti za dodatno gradnjo.Šola med obema vojnama (1918–1941)Novi šolski zakon za osnovno šolstvo je izšel šele v Kraljevini Jugoslaviji decembra 1929, ki se je razlikoval osnovne (prvi štirje razredi) in višje narodne (ljudske) šole, v katere so spadali zadnji štirje razredi. Osemletno šolanje je bilo obvezno.Tržiška šola – z nastankom nove države – državna narodna osnovna šola je postala z 29. septembrom 1920 petrazrednica in v istem letu, 2. novembra, je višji šolski svet odobril tudi vzporednico k prvemu razredu. Vzporednico k drugemu razredu je Ministrstvo prosvete dovolilo 30. septembra 1929. Šestrazrednica oziroma odprtje drugega razreda višje narodne šole je bilo 29. novembra 1932. Ob začetku šolskega leta 1940/41 je bila tako tržiška šola šestrazrednica z dvema vzporednicama. Osnovna šola je imela dva oddelka in dve vzporednici (stalnega k 1. oddelku in enega pri oddelku, kjer je bilo največ otrok).Šolski prostori v času med obema vojnama Prostorska stiska šole se je ‘vlekla’ že iz let pred prvo vojno. Zato je morala že v času vojne gostovati v prostorih hranilnice. Koliko časa je bilo tako, ni podatkov. Poskusi za razširitev oziroma novogradnjo so tekli od 20. let 20. stoletja naprej. Boj za prevlado političnih struj v kraju se je odražal tudi na šolskem področju. Kakor je bilo glede na politično usmerjenost sestavljeno vodstvo občine, tako je bil v Tržišču sestavljen tudi krajni šolski svet. Ena izmed njegovih najpomembnejših nalog je bila skrb za primerne šolske prostore. Finančno je morala šolo vzdrževati občina. Konec leta 1923 je bilo v šolski stavbi prostora za tri učilnice, stanovanje voditelja šole in pisarno. Dve učilnici sta merili 10,15 x 6,74 x 3,59 m in tretja 6,8 x 5 x 3,59 m.Ker možnosti preureditve starega poslopja ali gradnje novega ni bilo na vidiku, je krajni šolski svet šoli v šolskem letu 1931/32 priskrbel za šolo zasilno učilnico za nedoločni čas. Nahajala se je v hranilnični stavbi (danes Tržišče 21), in sicer v prvem nadstropju. Tu so se šolali tržiški otroci tudi že v času prve vojne. Učilnica je v dolžino merila 9,40 m, širino 4,7 m, visoka pa je bila 3,06 m in je imela pet oken. Otroci so vanjo vstopali po zunanjih stopnicah. Šolski okoliš, učenci in pouk 1918–1941Šolski okoliš Tržišče ni bil enak občinskemu, saj je vključeval tudi prebivalce (otroke) iz drugih občin. V letu 1923 so šolo obiskovali otroci iz okoliških vasi v oddaljenosti do šest km. Prihajali so iz Gabrijel, Kaplje vasi, Malkovca, Medvedjeka, Mladetič (Gornjih in Dolnjih), Pijavic, Polja, Skrovnika, Tržišča, Vodal (Gornjih in Spodnjih), Vrhka, Pavle vasi, Škovca, Trščine in Gabrja. Iz Medvedjeka je bilo nekaj otrok všolanih na Telče, iz Križa in njegovih zaselkov pa jih je nekaj obiskovalo šolo v Boštanju, nekaj pa na Telčah.Kdor izmed tržiških učencev je do začetka tridesetih let 20. stoletja želel končati osemrazredno osnovno šolo, jo je lahko obiskoval v sosednjem Mokronogu. Tamkajšnja šola je namreč imela že od 20. oktobra 1919 dalje status stalne osemrazrednice. Uspešnejši učenci iz Tržišča so to možnost s pridom izkoristili.V šolskem letu 1936/37 je bilo na šoli osem oddelkov, in sicer šest osnovne in dva oddelka višje ljudske (narodne) šole.V šoli je bil še vedno obvezni predmet tudi verouk. Župnijski okoliš je bil približno enak kot šolski (vsaj trideseta leta 20. stoletja). Pouk verouka je v šoli še vedno poučeval kaplan. V kolikor je bilo to mesto v Tržišču nezasedeno, je to delo opravljal župnik, kar pa se je dogajalo pogosto.Šolstvo med drugo svetovno vojnoV času vojne je pouk potekal v treh učilnicah šolskega poslopja in do prihoda italijanske vojske tudi v zgornjih prostorih Hranilnice in posojilnice Tržišče. S prihodom vojakov, ‘karabinjerjev’, pa so ti zasedli prostor za učilnico. Po spopadu s partizani so Italijani stavbo zažgali maja 1942. Po kapitulaciji italijanske vojske (8. september 1943) so za kratek čas šolsko stavbo zasedli partizani. Konec oktobra istega leta so v Tržišče vdrli Nemci. V času nemške jesenske ofenzive je bila požgana tudi šola, in sicer 24. oktobra 1943. Po koncu vojne je občina za namen šole poskušala obnoviti hranilnično hišo, vendar je to opustila zaradi prevelikih stroškov. Prostor za učilnici je dal na razpolago župnik Jenko v prvem nadstropju župnišča. Predvideni sobi za pouk sta se preuredili s pomočjo denarja, ki ga je v ta namen prispevalo okrožje. Ker je bil med vojno uničen ves šolski inventar, je šola Mokronog posodila 16 klopi in šolsko tablo. Obnova šolskega poslopja se je pričela v jeseni 1945.Šolski pouk in učenci med vojnoŠolsko leto 1940/41 je bilo zaradi začetka vojne začasno prekinjeno 10. aprila 1941. Ponovno je bil pouk vzpostavljen po 17. juniju in je trajal do konca junija. V času nemške zasedbe je morala šolska mladina učiteljstvo pozdravljati s t. i. nemškim pozdravom. Nemci so učencem povzročili veliko škodo tudi s tem, ko so jim ‘zaplenili’ vse slovenske knjige na šoli in s tem ogrozili pouk. V šolskem letu 1941/42 so učenci spet sedli v klopi 1. oktobra 1941. Otroci so pouk, ki je potekal v slovenskem jeziku, pridno obiskovali. Le učitelje je bilo strah, da bi bilo šolsko poslopje cilj vojaških napadov, zato so učence pogosto vodili v šolsko klet, kjer je bila varnost večja. V obdobju italijanske okupacije je bilo na vsakem koraku čutiti ukrepe Italijanov, da podjarmijo slovensko prebivalstvo. Tudi v šolstvu. Otroci, ki so v letu 1941/42 obiskovali tržiško šolo in razrede ob koncu leta uspešno zaključili, so prejeli Letno spričevalo v italijanskem in slovenskem jeziku. V prvem oddelku višje ljudske šole so bili učenci ocenjeni pri naslednjih predmetih: slovenski jezik, zgodovina, zemljepis, poznavanje prirode in higiena, praktična gospodarska znanja in gospodinjstvo ter ročna dela, risanje, lepopis, petje, verouk in telovadba. Šolsko leto 1942/43 se je pričelo 15. novembra 1942. Pouk je potekal dokaj nemoteno do 15. julija 1943. Prekinjen je bil le v dnevih spopadov med italijansko in partizansko vojsko. Jeseni leta 1943/44 se šolsko leto ni začelo in organiziranega pouka do konca vojne ni bilo. V začetku aprila 1944 so se Tržiščani prvič srečali z domobransko vojsko, ki je v kraju postavila svojo postojanko. Požgano hranilnično hišo so domobranci zasilno obnovili. Tam so postavili oder in uprizarjali igre. Za nekaj časa pa so v teh prostorih organizirali tudi poučevanje otrok, ki so jim brezplačno priskrbeli šolske potrebščine.V prvih dneh svobode je bil tržiški šolski okoliš razdeljen med pet krajevnih odborov OF, v okviru katerega je spadalo 16 vasi. Le-te so bile: Tržišče, Spodnje Vodale, Škovec, Vrhek, Skrovnik, Pijavice, Kaplja vas, Malkovec, Medvedjek, Pavla vas, Trščina, Polje, Gabrijele, Krmelj ter Zgornje in Spodnje Mladetiče.Mesec dni po končani vojni je potekalo vpisovanje 298 šoloobveznih otrok (167 dečkov in 131 deklic), ki so bili rojeni v letih 1930–1937. Ker je to potekalo zelo slabo, je bila takratna učiteljica Ostroveršnik primorana izvrševati popis otrok po vaseh. Redni pouk v štirih oddelkih se je začel 21. in končal 30. junija 1945, torej le deset dni v celem šolskem letu 1944/45. Poučevanje je potekalo v zasebnem prostoru oziroma na prostem – v gozdu nad župniščem. Šolsko leto 1944/45 se je zaključilo 31. avgusta 1945. Učenci, ki so v tem šolskem letu obiskovali pouk, so morali svoja spričevala nostrificirati, sicer so bila neveljavna. Poleg tega so morali tisti učenci, ki so v tem letu končali z osnovnošolsko obveznostjo, obiskovati zimski tečaj.Šolstvo v Mirnski dolini so tako skozi zgodovino pretresali razni razburljivi dogodki, ki so na trenutke zamajali temelje šolstva v Tržišču. Za postavitev nove šole je bilo prelomno leto 2006, ko so tedanji člani občinskega sveta sprejeli sklep, da je v Tržišču potrebno zgraditi novo šolo, ki bo ustrezala potrebam izvajanja devetletne osnovne šole s telovadnico. Gradnja šole se je pričela leta 2014, otvoritev le-te pa je zaznamovalo leto 2016.Marjeta BregarDostopno na: http://www.ostrzisce.si/zgodovina-sole/Literatura in viri:– Bregar, M. 2016. Šola od njenih začetkov do leta 1945. V: Klukej, I. … et al.. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 8-29)– Mrgole, Z. 2016. Šola od njenih začetkov do leta 1945. V: Klukej, I. … et al.. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 8-29)– Zgodovina šole. Dostopno na: http://www.ostrzisce.si/zgodovina-sole/ 4. 9. 2018
Šola na Podvrhu je bila ustanovljena 11. januarja 1946.Literatura: Bogovič, J. 1982. Naših dvesto let: 1782-1982. 1982. Sevnica: Šc Sevnica TOZD Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica
Šola na Bučki je začela delovati leta 1858 in je bila vse do leta 1964 samostojna šola, kasneje pa je zaradi varčevalnih ukrepov in manjšega števila šoloobveznih otrok postala zunanja enota Osnovne ...šole Sava Kladnika Sevnica.V času med drugo svetovno vojno na Bučki ni bilo pouka. Šolo so zasedli Nemci in jo uporabljali v vojaške namene; pouka niso organizirali, saj so prebivalstvo izselili.Z novo lokalno ureditvijo leta 1994 je bila Bučka z okolico vključena v novo nastalo občino Škocjan. Tako je šola na Bučki postala podružnica Osnovne šole Frana Metelka Škocjan. Občinska uprava v Škocjanu je sklenila, da šolo ukine zaradi premajhnega števila učencev in prevelikih stroškov delovanja. Šolo so v šolskem letu 1995/96 zaprli. Temu so nasprotovali starši in krajani ter uprli vse sile, da bi šola ponovno zaživela. Na željo staršev, krajanov Bučke in okolice, je bil dosežen dogovor o ponovnem odprtju šole, v kateri v dveh kombiniranih oddelkih poučujejo učence od prvega do četrtega razreda ter kombinirani oddelek vrtca.Dostopno na: http://www.frana-metelka-skocjan.si/zgodovina-ole/ 4. 9. 2018
