Na Radni, ki jo v preteklosti imenovali Tariška vas, so leta 1725 zgradili »turški« grad. Grad s sadovnjakom, nekaj gozda in njiv, je kupil prof. bogoslovja, opat Ivan Smrekar iz Ljubljane. Kasneje ...je vso posestvo prodal salezijancem (za nizko ceno, 10.000 kron), ki so v gradu bivali med leti 1907-1941 (do zasedbe poslopja v času nemške okupacije). Po osvoboditvi so prostori služili kot skladišče za streliva, nato pa je prostore in zemljišča dobila v uporabo in upravljanje sevniška nižja gimnazija ter nato osnovna šola.V času poletnih počitnic leta 1946 je vojaška uprava umaknila strelivo iz dvorca. Ljudska oblast je dala celo poslopje, s posestvom vred, v uporabo nižji gimnaziji in dijaškemu domu (do leta 1958).Od leta 1957 je nižja kmetijska šola souporabljala nekatere prostore in zlasti zemljišča, ki pa se je leta 1963 preselila v Leskovec pri Krškem. Po odselitvi osnovne šole (1958-1964) v nove prostore je zgradbo in zemljišče prevzela DO Konfekcija Jutranjka, ki je stavbo obnovila in organizirala sodobno proizvodnjo otroške konfekcije.Literatura:– Bogovič, J. 1982. Naših dvesto let: 1782-1982. 1982. Sevnica: Šc Sevnica TOZD Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica;– Zelič, O. Z. 2014. Razvoj osnovnega šolstva v Sevnici od leta 1945 do danes. V: Jelančič, M. … et al.. Petdeset let učilne zidane v Sevnici: Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica: zbornik. Sevnica: Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica. (str. 14-73).
Kljub temu, da je bil Krmelj edini industrijski kraj v dolini, državne šole vse do obdobja pred drugo svetovno vojno niso imeli. Pri nekdanji cinkarni v Krmelju je obstajala zasebna šola, ki jo je ...obiskovalo 54 otrok (točnih podatkov o tem ni). Večina otrok je tako obiskovala osnovni šoli v Šentjanžu ali Tržišču.Tik pred drugo svetovno vojno so na pritisk Krmeljčanov želeli v kraju ustanoviti podružnico šentjanške šole, vendar je vojna preprečila realizacijo te zamisli. Po vojni so se ponovno pojavile zahteve po ustanovitvi osnovne šole v Krmelju, zato so za šolo začasno določili prostor v opustošeni Jakilovi graščini sredi Krmelja. Pouk se je v teh prostorih pričel 16. januarja 1946 (vse do leta 1948), učenci pa so obiskovali pouk od 1. do 4. razreda, v naslednjem šolskem letu tudi v 5. razredu, ki je v Krmelju potekal vse do šolskega leta 1952/53.Ker so bili prostori v graščini precej poškodovani in zato neprimerni za pouk, je Ministrstvo za prosveto od Državnega zavarovalnega zavoda kupilo nekdanjo rudarsko bolnišnico, ki je bila med vojno požgana in je delno propadala. V dveh letih jim je uspelo urediti dve učilnici v poslopju nekdanje rudarske bolnišnice in tako se je 16. septembra 1948 pričel pouk v obnovljenih prostorih nekdanje bolnišnice. S postopnim obnavljanjem in preurejanjem prostorov so jo prilagajali potrebam vzgojno-izobraževalnega dela. Kljub temu, da je bila osnovna šola v Krmelju nepopolna, je delovala popolnoma samostojno do 1. marca 1964, ko je bila priključena Osnovni šoli Tržišče.1. septembra 1968 je šola v Krmelju z odločbo Skupščine Občine Sevnica postala samostojna osnovna šola. V letu 1976 je krmeljsko šolo obiskovalo 188 učencev. Septembra 1967 je bil ustanovljen oddelek za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, decembra 1967 pa so pričeli s poukom v oddelku glasbene šole iz Sevnice.Danes v »stari šoli« poteka pouk predmetne stopnje, novo šolo pa so gradili od leta 1978 do 1980, kjer danes poteka pouk razredne stopnje. Leta 1985 so zgradili novo telovadnico, leto 2012 je bil dograjen tudi vrtec. Energetska sanacija razredne stopnje osnovne šole in telovadnice je bila opravljena v letu 2015.Literatura in viri:– Kostrevc, R. in Mirt, G. 1997. 50 let Osnovne šole v Krmelju: publikacija OŠ Krmelj. Krmelj: Osnovna šola Krmelj;– stojala s plakati (začasna razstava v Knjižnici Sevnica (od marca do maja 2018) z naslovom KS Krmelj se predstavi, glavna organizatorka razstave je Nevenka Flajs).
Prebivalci Primoža so se za šolo borili 60 let. Področje je sicer spadalo v šolski okoliš Studenec, a so bile posamezne vasi od šole oddaljene tudi po šest ali več kilometrov, zato so se (že od leta ...1913) vztrajno trudili za ustanovitev šole. Šele v šolskem letu 1940/41 je učitelj Stanko Jevševar vzpodbudil akcijo za izgradnjo šole; komisijski ogled naj bi potekal 25. aprila 1941, kar pa je preprečil začetek 2. svetovne vojne. Prebivalci so bili izseljeni, v okolju so ostali le redki vaščani. Ti so se leta 1945 vračali na svoje domove in pričeli z udarniškim delom za postavitev šole. Iz Rovišč so prepeljali nemško vojaško barako in jo uredili kot začasno šolo. Zbrali so potrebna finančna sredstva, z udarniškimi urami pa so akcijo najbolj podprli Anton Daničič, Janez Tomažič in Jože Mikolič.20. aprila 1947 so končno proslavili odprtje šole na Primožu, pouk pa se je pričel oktobra 1947. Prva učitelja sta bila Mihaela Kapus in Franc Kožuh, na šoli pa je bilo 77 učencev v dveh oddelkih. Šolski okoliš je obsegal naselja: sv. Primož, Dedna Gora, Gornje Impolje, Velika in Mala Hubajnica, Rogačice, Preska, Znojile, Češnjice in Laze. Po začetnih težavah z učitelji sta za nekaj let na šoli ostala Peter Jankovič in Vida Mertelj, ki sta se poročila in ostala na šoli do leta 1955. V teh letih je bilo na šoli povprečno okoli 80 učencev. V šolskem letu 1955/56 je na šoli poučevala učiteljica Joža Dolanc, septembra sta jo zamenjala Marjan Hrovatič in Joža Gabrijel.Šola je bila lesena, potrebna rednega vzdrževanja in popravil. Obstajala je zlasti velika nevarnost požara, saj se je železna peč za ogrevanje prostora pogosto pregrevala in bi lahko povzročila požar v prostoru.Učiteljevo delo na šoli je bilo naporno. Delo je potekalo v kombiniranih oddelkih v treh izmenah. Učitelj Marjan Hrovatič, ki je na šolo prišel leta 1955, se je trudil, da so pri šoli uredili šolski vrt, igrišče, organizirali so prireditve. Od šolskega leta 1958/59 dalje so se na šoli vsako leto menjali učitelji. Vse do leta 1960 v šoli ni bilo elektrike. V šolskem letu 1959/60 so zgradbo delno obnovili in v letu 1968 zgradili kulturni dom, v katerega se je preselila šola. V letu 1968/69 je šola postala podružnica OŠ Tržišče in je delovala le še do konca šolskega leta 1971/72. V šolskem letu 1972/73 je bila podružnična šola Primož ukinjena. Učenci so se prešolali na šolo Telče, ki je prav tako delovala pod okriljem OŠ Tržišče. Od tedaj dalje je zgradba v upravljanju KD Primož in PGD Primož.Literatura: Mrgole, Z. 2016. Podružnični šoli Telče in Primož. V: Klukej, I. … et al.. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 76-87)
Uradni začetek in otvoritev šole na trgu v Sevnici sta zaznamoval leto 1782 (po dostopnih podatkih v mariborskem arhivu in Šolskem muzeju v Ljubljani). Prva sevniška šola je bila privatna, ob njeni ...ustanovitvi so bili všolani trg Sevnica ter vasi Šmarje in Pečje, obiskovalo pa jo je povprečno 40 učencev.Leta 1801 so uredili poseben šolski prostor – učilnico, ki je predstavljala prizidek k stanovanju organista. Še danes je vidna t. i. »stara šola« oz. Omerzova hiša, južno od farne cerkve.Sevnica je leta 1819 pridobila prvo nedeljsko in ponavljalo šolo.Leta 1854 je v Sevnici pustošil požar. Ob gradnji nove farne cerkve so v stari šoli povečali okna v učilnici in učiteljevem stanovanju, kar je bila za takratne razmere velika pridobitev, ki je pozitivno vplivala na delovne in življenjske pogoje. Pričeli so s poukom in prakso sadjarstva.Na južnem pobočju sevniškega gradu je bila leta 1871 zgrajena nova trška šola s štirimi učilnicami (leta 1892 dozidana na zahodni strani). Ob otvoritvi je v šolskem letu 1871/72 sprejela 236 učencev.Leta 1904 so iz nekdanje furmanske gostilne oz. Fuhrmannove hiše (v neposredni bližini farne cerkve) uredili drugo trško šolo (drugo šolsko poslopje, t. i. spodnja šola).Tretje šolsko poslopje, t. i. Savska šola, ki je stala izven trga (na koncu kostanjevega drevoreda ob Savi), je bila zgrajena v letih 1905-1906 kot zasebna nemška osnovna šola ponemčevalnega društva Deutscher Schulverein. V vseh treh stavbah je bilo od jeseni 1944 do konca vojne nastanjeno nemško vojaštvo, zato so bile v slabem stanju. Poleg tega v Savski šoli ni bil mogoč pouk, ker je 20. januarja 1945 v letalskem napadu zavezniških letal na nemški vlak poleg šolske stavbe padla letalska bomba in do tal porušila njen jugozahodni del.V letih okupacije (od maja 1941 do pozne jeseni 1944) so vsa tri šolska poslopja v Sevnici služila pouku učencev po okupatorjevih načrtih v nemškem jeziku. Po osvoboditvi se je pouk v Sevnici pričel že sredi oktobra 1945, in sicer v prostorih trške osnovne šole.Državna nižja gimnazija je 15. oktobra 1945 začela z rednim poukom. Za njeno delovanje je bila določena stavba Savske šole, ker pa je bila ta v obnavljanju (junij – novembra 1945), je pouk najprej potekal v spodnji trški šoli. Selitev v Savsko šolo je potekala 15. januarja 1946.Gimnazija je bila začasno ločena, dokler se ni uredilo šolsko poslopje na Radni, kjer je bilo skladišče streliva. Poslopje savske šole je bilo zaradi bombardiranja na južni strani v ruševinah in zato neuporabno, vendar so ga januarja naslednje leto že obnovili.V času šolske reforme leta 1958 sta se osnovna šola in nižja gimnazija v Sevnici združili v enoten zavod – enotno osemletno osnovno šolo, pouk pa je potekal v štirih poslopjih. Z ustanovitvijo nižje kmetijske šole na Radni se je prostorska stiska še povečala, učilnice je koristila tudi vajeniška šola, zvečer pa se kot tretja izmena na savski šoli med drugim gostovali tečaji ekonomske srednje šole.Aprila leta 1963 je bil položen temelj za novo centralno šolo v Sevnici. Osrednji dogodek otvoritve nove šole je potekal za občinski praznik leta 1964, šolo pa so poimenovali po skojevcu Savu Kladniku.V šolskem letu 1964/65 sta bili k centralni šoli priključeni zunanji enoti: Studenc in Bučka, s 1. januarjem 1965 pa tudi vrtca v nekdanji zgornji trški šoli in pri tovarni Jugotanin v Šmarju.S samoprispevkom, v katerega je leta 1977 privolila večina volivcev, je sevniška šola pridobila novih 3.000 m² površin za pouk, prehrano in razvedrilo. Novo dograjeni šolski prostori so bili svojemu namenu s svečano otvoritvijo predani novembra leta 1980.V začetku novega šolskega leta (jeseni 1982) so na sevniški osemletki slovesno praznovali 200-letnico osnovnega šolstva v Sevnici.V šolskem letu 1985/86 se je osnovni šoli priključila glasbena šola, ki je bila dotlej podružnica Glasbene šole Hrastnik. Tako je sevniška šola poleg matične šole vključevala tudi enote: Bučka, Studenec, Loka pri Zidanem Mostu, glasbeno šolo in finančno-računovodsko enoto.Jeseni 1994 je šola pridobila nove prostore: športno dvorano s tribunami in spremljajočimi prostori, ki so jo slovesno otvorili 12. novembra 1994 (ob 30-letnici zgraditve sodobne centralne šolske stavbe). Fotografija prikazuje šolo, na trgu spodaj (v Sevnici). Literatura:– Guček, V., Košar, B., Škoda, G. 2007. Zgodovinski pregled šolstva v Sevnici in naš kraj v zadnjih 25-letih. V: Guček, V. … et al.. Dvesto petindvajset let šolstva v Sevnici: Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica : zbornik. Sevnica: Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica. (11-15);– Zelič, O. Z. 2014. Razvoj osnovnega šolstva v Sevnici od leta 1945 do danes. V: Jelančič, M. … et al.. Petdeset let učilne zidane v Sevnici: Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica : zbornik. Sevnica: Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica. (14-73)
Telče spadajo v občino Sevnica, v okvir krajevne skupnosti Tržišče.Šolsko poslopje so krajani Telč začeli graditi aprila 1901, dela pa zaključili proti koncu septembra. 1. oktobra 1901 se je začel ...pouk na enorazrednici na Telčah, pouk pa je bil zaradi različnih razlogov pogosto prekinjen. Do leta 1910 je bila šola enorazrednica, leta 1912 pa je bila ustanovljena vzporednica.V šolskem letu 1913/14 se je enorazredna ljudska šola razširila v dvorazrednico, vzporednico pa so prekinili. Vendar pa so tudi dvorazrednico že v naslednjem šolskem letu ukinili, saj je prišlo do velikega pomanjkanja učiteljskih moči zaradi mobilizacije. Drugi razred je začel ponovno delovati 4. februarja 1916. V šolskem letu 1920/21 je bila na šoli še vedno zaposlena le ena učiteljica, ki je morala poučevati v obeh razrednih skoraj 140 učencev.V šolskem letu 1927/28 se v kroniki prvič pojavi žig šole z napisom Državna osnovna šola na Telčah. S šolskim letom 1936/37 je bil z dekretom na šolo premeščen učitelj Josip Jurančič z ženo Leopoldino – izredno angažirana učitelja sta poleg poučevanja (219 učencev) skušala poskrbeti tudi za izobraževanje odraslih in širiti potrebno znanje med ljudmi. Organizirala sta tečaje sadjarstva, gospodinjsko nadaljevalno šolo, formiran je bil odbor za izgradnjo cestnih povezav s Tržiščem, Sevnico in Škocjanom ter odbor za dograditev prizidka k tedanji šoli, ki je imela samo eno učilnico.Od 7. do 11. julija 1940 je na šoli na prošnjo tedanjega šolskega upravitelja higienski zavod iz Ljubljane priredil zdravstveno razstavo in predavanja s pestro zdravstveno tematiko (prva pomoč, domača higiena, itd.), posameznih predavanj pa se je udeležilo od 150 do 300 udeležencev. Aktivno delovanje učiteljev je bilo tako pomembno za napredek kraja. Učitelj Jurančič je januarja 1942 zapustil Telče in odšel v Šmarjeto. Ob razpadu Jugoslavije so se tudi razmere na šoli precej spremenile. Meja med Italijo in Nemčijo je Telče postavila najprej na nemško stran, pozneje pa je potekala po dolini pod Telčami (Telče so ostale ne italijanski strani) in razdelila šolski okoliš na dva enaka dela. Kljub temu pa so bili oddelki še dokaj močni. Ob koncu leta je bilo na šoli 168 učencev, vendar je bil obisk pouka zelo slab, zato so ga izvajali vsak dan dopoldne in popoldne, saj je vedno manjkalo veliko učencev.Društvo QIIL (Italijanska liktorska mladina v Ljubljani) je odprlo februarja 1942 na tukajšnji šoli šolsko kuhinjo za revne otroke, kjer je 30 šolskih otrok vsak delavnik prejemalo kosilo.V šolskem letu 1942/43 je bilo delovanje šole za nekaj let prekinjeno, saj je bil takratni upravitelj premeščen na Trebelno, na šoli pa je nekaj mesecev poučeval Stane Kavčič, ki je šolo leta 1943 tudi zapustil. V letih 1943-1945 na šoli ni bilo pouka, šolsko poslopje je bilo požgano (požgali so ga partizani, da bi s tem preprečili namestitev nemške postojanke v šolskih prostorih).Pouk se je ponovno začel v letu 1945/46, potekal pa je v zasebni hiši Janka Mrgoleta, ki je bil tedanji predsednik KLO Telče, in Helene Tomažič, ki je bila lastnica zasebne trgovine. Leta 1952 so uredili zasilno učilnico v prostorih nekdanje kaplanije, ker je Janko Mrgole potreboval prostore za svojo družino.V šolskem letu 1947/48 je bilo vpisanih 128 učencev, poučevali pa so trije učitelji. V letu 1957/58 je bil ustanovljen odbor za gradnjo šole, ki pa mu naslednje desetletje zaradi pomanjkanja sredstev ni uspelo realizirati ideje. Vendar pa so se v letu 1959 razmere nekoliko izboljšale, saj je leto poprej Kmetijska zadruga Tržišče začela izgradnjo lastnih trgovskih prostorov na šolskem zemljišču. S tem pa je bil na šoli na voljo še en prostor, v katerem je bila doslej trgovina in so ga preuredili v učilnico. Na voljo sta bili tako dve učilnici, ki pa nista bili ustrezno opremljeni za nemoten pouk. S težavo so pouk in organizacijo prilagajali prostorskim in kadrovskim možnostim. V letu 1961/62 se je pojavila celo bojazen, da bi šolo zaprli. V letu 1964/65 se je Osnovni šoli Telče priključila podružnična šola Primož, ki je v letu 1966 dobila novo zgradbo. Šola v Telčah je leta postala podružnica šole v Tržišču, nato pa avgusta 1969 odprla nova (prenovljena) šolska vrata.Do leta 1972/73 je bila šola osemletka, istega leta so ukinili podružnično šolo Primož. Učenci 7. in 8. razreda podružnice Telče so se prešolali na matično šolo Tržišče.Postopoma so do leta 1978 na matično šolo prešolali celotno višjo stopnjo, tako da je po tem letu ostala na podružnični šoli Telče le še nižja stopnja oz. učenci od 1. do 4. razreda.Po letu 1981 je delo potekalo v dveh kombiniranih oddelkih, število učencev pa se je iz leta v leto zmanjševalo. Zaradi kadrovskih sprememb in vse manjšega števila otrok je bil na sestanku jeseni 1987 sprejet sklep o začasni ukinitvi OŠ Telče in prešolanju učencev v matično šolo Tržišče. Z obnovo in preureditvijo prostorov je šola izgubila svoje ime in na željo PGD Telče postala gasilski dom, ki je poleg gasilcem namenjen tudi dejavnostim Kulturno športnega društva Telče ter krajanom za njihove potrebe.Literatura: Mrgole, Z. 2016. Podružnični šoli Telče in Primož. V: Klukej, I. … et al.. Šolstvo v Tržišču od 1869 do danes: zbornik ob otvoritvi nove šole. Tržišče: Osnovna šola. (str. 76-87)
Razglednica s pogledom na komenski “plac”: desno je viden samo nadstrešek gostilne Pri Smrdelu in del belega pročelja žandarmerije, skrajno levo stavba stare šole ter cerkev sv. Jurija in zvonik. V ...sredini je ‘kaluna’ – portal, ki je vodil na ograjeno dvorišče – ‘borjač’, kjer je v stavbi pod osnovno šolo do leta 1944 delovala pošta. Danes te stavbe ni več. Razglednica je bila odposlana. Datum na poštnih žigih Nabrežine in Trsta: 29. 3. 1899.
To je bila prva šolska stavba, ki jo je zgradila mestna občina, dokončana je bila leta 1875. Stroški so znašali 75.000 goldinarjev. Zgrajena je bila na stavbišču lesenih carinskih skladišč. Že leta ...1876 je postala petrazrednica s tremi sporednicami (paralelkami). 1904. leta je že postala osemrazredna šola, prostorov pa je bilo že premalo in so imeli nekateri razredi pouk v hiši baronice de Traux na Bregu št. 20. 1919 se je skrčila spet na šestrazrednico. Leta 1911 je bila pod isto streho ustanovljena še pomožna šola za manj nadarjene otroke, v isti zgradbi pa se je nastanila še dvorazredna nemška manjšinska šola za Ljubljano. (Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 180-182)
Šolo v Zalogu so začeli graditi leta 1910 in končali še istega leta v jeseni. Poleg zgradbe šole je bilo urejeno še telovadišče, drevesnica in zelenjavni vrt s čebelnjakom. Takoj po ustanovitvi se ...je osnoval Krajevni šolski svet in deloval vse do leta 1945. Po prvi svetovni vojni se je življenje v Zalogu razvilo v kulturno življenje, center vseh dogodkov je bila ravno osnovna šola. Danes je v stavbi knjižnica, MKL, Knjižnica Zalog, ki je še naprej zelo povezana s prebivalci Zaloga.
