Razprava se ukvarja s Šorlijevim pogledom na žensko in z ženskimi liki v njegovi meščanski prozi, s katero je v slovenski književnosti nadaljeval Kersnikovo in Govekarjevo tematizacijo meščanskega ...erotike. Šorlijevi tipični ženski liki, kot so lahkožive ženske, spogledljivke, nezveste žene, prešuštnice, histerične ženske, so povezani z avtorjevo odločitvijo za tematizacijo meščanske erotike, pri tem je opaziti nekatere motivne sorodnosti z Maupassantovo prozo, ki jo je Ivo Šorli tudi prevajal. Podobno kot pri Maupassantu je tudi v Šorlijevi prozi iz prve polovice 20. stoletja zapisanih veliko moških predsodkov o ženski, ki jih je avtor poznal tudi iz nekaterih znanih filozofsko-psiholoških spisov o ženski.
Študija analizira dve dramski obdelavi mita o Antigoni: Sofoklovo tragedijo Antigona in istoimensko dramo Dušana Jovanovića. Klotzeva tipologija zaprte in odprte forme drame daje formalni okvir, v ...katerem se razvije antropološka interpretacija omenjenih dram. Odprta in zaprta forma temeljita na kompoziciji drame, dejanju, dramski osebi, prostoru in jeziku. Članek podrobneje obravnava dramsko osebo in dejanje.
