Goriški Judje so najprej živeli v ulici Kočevja (Cocevia) in njeni bližini pod Goriškim gradom. Njihova prisotnost je izpričana od konca 13. stoletja dalje, najverjetneje pa so Judje živeli v mestu ...že pred tem. Ulica Kočevja ni bila zaprt geto, Judje so se lahko prosto gibali po mestu, vendar je bilo v navadi, da so se pripadniki iste verske skupnosti ali poklica naselili na isti ulici.
Judovsko pokopališče v Rožni dolini zajema kotlast oblikovan prostor obdan z zidom brez sleherne vegetacije, kar je netipično v primerjavi z drugimi Judovskimi pokopališči. Vzhodni del je najstarejši ...(najstarejši ohranjen epitaf iz leta 1406) in se najbolj približuje izvirnim hebrejskim oblikam (poenoteni nagrobniki, klasična hebrejska znamenja, hebrejski jezik). Novejši epitafi iz 19. stoletja so dvojezični ali pa imajo celo enojezični napis v italijanščini ali nemščini, kar kaže na poskus integracije liberalnega judovstva v goriško družbo. Tudi na obliki spomenikov se pri novejših opazi sledi časa, v katerem so nastajali (renesansa, barok,..) Pokopališče so uporabljali do leta 1947, ko je štelo 900 nagrobnikov.
Judovski geto na današnji ulici Ascoli, je na zahtevo prebivalcev Gorice, z dekretom leta 1696 ustanovil Leopold I. Nekaj let pred postavitvijo geta je namreč po Gorici pustošila kuga, v Kočevji ...živeči Judje pa so bili edina skupnost v mestu, ki se je obvarovala pred epidemijo. Klima pod Goriškim gradom naj bi bila za Jude preveč ugodna, poleg tega se je trend ločevanja Judov od ostalih kristjanov nekaj let prej začel po celotnem Habsburškem cesarstvu.
