Naslovnica znanstvene monografije Na predvečer vélike vojne: Politični koncepti, zarote in teorije, ki so jo uredili dr. Petra Svoljšak, dr. Gregor Antoličič in dr. Andrej Rahten.Iz vsebine: Pri ...znanstveni monografiji z naslovom Na predvečer vélike vojne. Politični koncepti, zarote in teorije gre za dopolnjeno slovensko izdajo knjige On the Eve of the Great War, ki je leta 2015 izšla v ugledni zbirki Studia diplomatica Slovenica. V omenjeni zbirki izhajajo pomembna znanstvena dela, ki se ukvarjajo z zgodovino slovenske diplomacije, kot tudi aktualnimi vprašanji sodobne diplomacije. Monografija Na predvečer vélike vojne bralcu ponuja vpogled v genezo prve svetovne vojne in tako prinaša mnoge, širši javnosti do sedaj neznane aspekte predvečera vélike vojne, kot so prvo svetovno vojno imenovali njeni sodobniki. Avtorsko ekipo omenjene monografije sestavljajo izjemno ugledni domači in tuji avtorji, ki so odlični poznavalci dogajanja okrog prve svetovne vojne. Poglavja obsegajo tako naslednje teme: zakulisje atentata v Sarajevo; vojaške priprave na vojno v Nemčiji; delovanja slovenske politične emigracije v času vojne; dogajanje v času t. i. julijske krize; totalnost prve svetovne vojne; oblikovanje vojaških zavezništev in vojaške taktike; splošno stanje Avstro-Ogrske v zadnjem obdobju njenega obstoja; diplomatska pogajanja med Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo od izbruha vojne do italijanske vojne napovedi. Hkrati pa monografija gradi lok do sedanjega časa s posebno analizo razvoja raziskovanja prve svetovne vojne od njenega konca do današnjih dni. Znanstvena monografija Na predvečer vélike vojne tako predstavlja velik doprinos slovenskemu zgodovinopisju in zainteresiranemu bralcu omogoča odlični vpogled v »preludij« prve svetovne vojne.
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1928 je delo arhitekta Ivana Vurnika, stoji v Stražiščeu pri Kranju. Nastal je v sodelovanju s Francetom Kraljem.
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1928 je delo arhitekta Ivana Vurnika. Nastal je v sodelovanju s Francetom Kraljem. Podstavek ima niše, kar asociira na kripto. Streha spomenika z napisi ...je neobičajno široka in ima, še bolj nenavadno, polreiefno izdelan spodnji del.
Na fotografiji sta dva kuharja. Andrej Bergant stoji in v roki drži kuhalnico. Rojen je bil leta 1869 v Spodnji duši pri Selcah. Kot vojak je bil nameščen v Tirolah, od koder se je vrnil peš. Kot ...spomin na prvo svetovno vojno je domov prinesel križ, star 100 let, ki ga je imel v hiši v “bohkovem kotu”. Andrej ni imel lahkega življenja, saj mu je žena umrla in je ostal sam z devetimi otroci. Večkrat so bili lačni kot siti, zato je tudi hodil v Dražgoše na delo. Bil je samouk, naučil se je brati in igrati harmoniko in orglice. Sam je ta glasbila tudi popravljal. Umrl je leta 1953. Uokvirjeno sliko svojega starega očeta je prispevala Jožica Finžgar iz Kranja.
Svojega nonota Josipa Krmaca poznam samo po tej fotografiji. Na njej je tudi moja nona Antonija. Med prvo in drugo svetovno vojno se jima je v zakonu rodilo devet otrok. Nono je padel v drugi ...svetovni vojni. Fotografija prikazuje mladega vojaka avstro-ogrske vojske, ženska zraven pa je že starejša. Domnevam, da je fotografija nastala kot fotomontaža dveh fotografij šele po 2. svetovni vojni, okoli leta 1960. Naročila pa jo je nona pri fotografu, saj si je najbrž želela imeti vsaj eno skupno fotografijo. Spominjam se, da je taka fotografija visela tudi nad njeno posteljo, kar je bilo sicer običajno za poročne fotografije.
1. septembra je minilo 80 let od postavitve spomenika padlim v prvi svetovni vojni v Črenšovcih. Spomenik, kiparsko delo Tineta Kosa, je ob župnijski cerkvi postavila župnija skupaj s prosvetnim ...društvom pod vodstvom nekdanjega črenšovskega kaplana dr. Jožefa Meška, ki je imel ob odkritju (1. 9. 1940) tudi slovesen govor. Spomenik prikazuje angela, ki čvrsto v rokah drži padlega vojaka, pod njim pa je 122 imen padlih vojakov iz vseh vasi črensovske župnije: “Oni katera imena so vklesana tukaj v kamen, zaslužijo časten spomin. Težka je bila njihova pot, velika njihova žrtev.” /…/ (Iz govora dr. Jožefa Meška).Ob spomeniku v današnjem Parku spominov sta postavljena dva doprsna kipa, kip dr. Franca Cigana (1908-1971), duhovnika, glasbenika in vzgojitelja, postavljen leta 2001 in kip dr. Ivana Zelka (1912-1986), duhovnika in zgodovinarja, postavljen leta 2002.Literatura:Bedernjak, K. et al. Občina Črenšovci. Murska Sobota: Franc-Franc, 2008.Spomenik molče govori… Novine, letn. 27, št. 38, 1940 (22. sept.), str. 1.
