Problem predlaganih modelov ni toliko v shematicnem prikazu kot v praksi, saj zaradi velike stopnje variabilnosti nobeden ne zmore v celoti pojasniti izredno nestabilne in izmuzljive jezikovne ...situacije. Poskusi kodificiranja stalno spreminjajoce se anglescine (Gibson Ferguson 2009) ne ponujajo zadovoljivihodgovorov, ampak prej odpirajo nova vprasanja. Nastejmo jih le nekaj: Kako dolociti nonno anglescine kot lingue france, da bi se je laliko ucili Katere demente upostevati pri njeni kodifikaciji, saj vsak govorec prinasa vanjo vplive lastne materinscine Ali naj se je za sporazumevanje z nerojenimi govorci ucij tudi tisti, ki jim je anglescina materni jezik? Kako prakticn bi bilo ucenje globalnega jezika? So ljudje zanj motivirani ali se morda raje ucij ameriske anglescine, za katero se zdi, da ima vecji vpliv? Kako obravnavati anglescino v Evropski uniji (dalje EU)? Ta ima sicer 24 uradnih jezikov, a se v praksi kot delovni jeziki uporabljajo le anglescina, francoscina in nemscina. Anglescina nedvomno prevladuje, likrati bruseljska birokracija vanjo vnasa nekatere tipicne izraze, ki jih ameriska in britanska anglescina ne poznata. Take so nove zlozenke, kot npr. member state in country candidate, ali besede kot sta cohesion in state aids, kjer se prva rabi v novem pomenu, druga pa v mnozinski obliki, kar je v nasprotju s pravili standardne anglescine. Prav tako predstavlja problem izgovaijava nekaterih fonemov, ki jih v drugh evropskih jezikih ni, medtem ko v slovnici pogosto prihaja do poenostavljanja, zlasti v rabi casov. Preden o tem podrobneje spregovorimo v delu o slovenscini, je treba izpostaviti se en pomemben vidik liitro narascajocega vpliva virtualnega prostora na fizicni svet. Ce se je na zacetku zdelo, da gre pri virtualni komunikaciji za nekaksn vzporedno, a ne popolnoma resnicn kategorijo, se je to kmalu izkazalo za zmotno. Virtualna komunikacija je postajala vedno resnicnejsi del nase vsakdanjika in danés ugotavljamo ne le, da se virtualni in fizicni svet prepletata, ampak da se dementi virtualne komunikacije vedno intenzivneje prenasaj v fizicni svet in ponekod celo izpodrivajo tradicionalne nacine sporazumevanja. Spletne izdaje tiskanih medijev, ki omogocajo sprotno azuriranje podatkov in komentiranje bralcev, in vkljucevanje tvitov v televizijske preñóse ob raznih glasovanjih/volitvah sta le dva primera, ki ponazaijata potencial novega nacina komuniciranja. Odlocitev posameznika, da v virtualnem prostom ne zeli sodelovati, pomeni dejansko izlocenost iz pomembnega déla dogajanja, saj se velik del javnega zivljenja odvija preko spletnih strani (npr. vladne institucije, uradne ustanove, zdruzenja, podjetja). Za vsakega posameznika je mogoce ugotoviti, ali ima aktivno digitalno zivljenje ze po besedju in stavcni strukturah, ki jih uporablja v realnem zivljenju (Gamble 2007). In ker je takih vedno vec, je tudi vpliv virtualnega komuniciranja ne le v globalnem, ampak tudi v lokalnem okolju vedno mocnejsi, jezikovna raba pa vedno fleksibilnejsa in dovzetnejsa za inovacije in jezikovne spremembe. Vse napisano nacel velja tudi za slovenscino, katere rabo v virtualnem prostoru se bolj kot sicer zaznamuje velika odprtost za angleske vplive na skoraj vseh jezikovnih ravninah od besedja do skladnje in pravopisa. Kljub temu da tudi v elektronsko posredovanih besedilih obstajajo razlike v stopnji fonnalnosti in upostevanju jezikovnih pravil glede na to, kdo jih tvori, komu so namenjena in kaksen je njihov cilj in da so uradne spletne strani raznih institucij v glavnem zgledno urejene, vendarle velika vecina intemetnih uporabnikov pri komunikaciji posveca bistveno manjs pozomost samemu jeziku, vecj pa liitrosti, ucinkovitosti in interaktivnosti. Besedila so zato vecin kratka, zgoscena5, kar pomeni, da v njih ne najdemo raznih vljudnostnih fonnul in dolgih, pravilno oblikovanih povedi, pac pa da gre velikokrat za ''na liitro skupaj nametane" misli, krajsave, akronime inpodobno. Predvsempri mladih, za katere so druzbena omrezja póstala primarn mesto medsebojnega komuniciranja, opazamo velika odstopanja od nonne ter zeljo po spontanosti, kreativnosti in sproscenosti. Gre za elemente intemetnega slenga (npr. kombinacije crk in stevilk ki je nepoucenim nerazmnljiv, a je plodno podrocje za vsakovrstne jezikovne inovacije. V skladnji poleg besednega reda, ki bolj ali manj sledi pravilu »pisi, kot govoris« (npr. misn imposibl), ni ujemanj, pogosto najdemo vpliv angleskega besednega reda (npr. kopicenje samostalnikov namesto kombinacije samostalniske besede z levim prilast-k kom). Vbesedilih praviloma mrgoli tipkarskih napak, pisava je najveckrat namenoma nekonvencionalna: opuscanje ali nakljucna/napacna raba locil in velikih zacetnic, v slengu tudi pretirana, kriceca raba klicajev, vprasajev in drugih locil, dodajanje emotikonov,6 pisanje slovenskih crk c, s in z brez stresic, raba crk angles abesede (w, y, x) inznakov (npr. &) inpodobno. Ce spregledamo moznost, da je delni vzrok za to laliko pomanjkljivo jezikovno znanje, gre pri namerni rabi omenjenega nedvomno za izraz individualnosti in kreativnosti. Predvsem v blogih in tvitih je veliko besednih iger, izvirni metafor in zanimivih Struktur. Anglescina igra pri tem pomembno vlogo, saj se njeni dementi prepletajo s slovenskimi, vcasi ravni prevzetih besed, vcasi z daljsimi vrivki ah celo celimi povedmi in odstavki (sposojanje in kodno preklapljanje). Ne preseneca le veliko stevilo angleskihbesed, ampak tudi sam nacin njihovega vkljucevanja v sicer slovenska besedila. Ce so se v preddigitalnem obdobju angles besede vecinoma »prijele« sele po obdobju prilagajanja in se na koncu v rabi niso razlikovale od drugih slovenskih besed, danes casa za adaptacijo, kaj sele za jezikoslovno presojo o njihovi ustreznosti ni vec Besede, ki so v nekem trenutku aktualne, npr. v Ameriki, se v naslednjem trenutku ze pojavijo na slovenskem spletu. Primer take besede je selfie za avtoportret, posnet z mobilnim telefonom, ki ga delimo po intemetu. Tako fenomen kot beseda sta z bliskovito naglico obnorela ves (predvsem mlajsi) svet in se razsirila tudi k nam. Pri tej besedi sicer ni tezav z izgovar pa tudi pisava ni posebno zahtevna, ceprav se pojavlja v dveh oblikah (selfie/selfi). Bolj problematicni so primeri, kjer gre za tezje razumljive besede ali besedne sklope, ki so tistim, ki ne znajo angles ali se ne ukvarjaj z nekim specificnim podrocjem, nerazumljive. Ce so bili taki primeri se pred casom v tiskanih medijh obicajno navedeni v posevnem tisku ali navednicah in pospremljeni z razlago, tega v zadnjem casu skorajda ni vec ali pa je v besedilu tako skrito, da se mora bralec za to, da najde razlago, posteno potruditi. Zdi se, da pisci besedil jemljejo znanje anglescine za samomnevno in se jim ne ljubi angleskega delà besedila vec niti posebej oznaciti. Navajam nekaj primerov naslovov iz tiskane in spletne izdaje Vecera, ki gredo ocitno v smer lfibridizacije jezika:
V príspevku obravnavamo odsotnost slovarskih ustreznikov na ravni leksema v še ne izdanem angleško-slovenskem slovarju za dekodiranje. Raziskava se osredotoča na rabo znaka lojtra (#), ki označuje ...ničto ustreznost na ravni leksema, če pa neprevedljiv izhodiščnojezikovni leksem uporabimo v zgledu rabe, ga lahko prevedemo v ciljni jezik in tako dosežemo ustreznost na ravni sporočila. V celotnem slovarju je lojter 92, vendar jih je lahko v eni iztočnici več; tako najdemo lojtro pri 41 različnih iztočnicah. Podrobni rezultati so predstavljeni po besednih vrsta iztočnic: numerični analizi sledi vsebinska analiza zgledov rabe. Ugotovitev: če ustreznosti ne moremo doseči na ravni leksema, lahko pa jo dosežemo na ravni celotnega sporočila, lahko problem rešujemo z vključevanjem prevedenih zgledov rabe.
Za razvijanje analize gramatikalizacije prostorskih cleni se bomo osredinili le na prvo ravnino, tj. leksikalno ravnino. Kot ze ime predvideva, igrajo na tej ravnino pomembno vlogo leksikalne besedne ...zveze; najpomembnejsa je vsekakor glagolska zveza (GZ), ki vzpostavi udelezenska razmerja (vrsilec, prizadeto, prejemnik itd.) in zadosti slovarsko definirani glagolski (slovnicni) vezljivosti. Ce ponazorimo. Na ravni glagolske zveze ima dvovezljivi glagol brcati v zgledu Marko brca zogo strukturo (la). Samostalniski zvezi (SZ) Marko je na mestu dolocila GZ pripisana zunanja udelezenska vloga vrsile SZ zoga na mestu dopolnila pa notranja udelezenska vloga prizadeto. Neslovnicnost primera *Janez brca zogo dvoriscu pokaze, da je glagol brcati laliko rabljen samo dvovezljivo, torej ko sta vlogi vrsile in prizadeto podeljeni, glagol ne more vec pripisati dodatne udelezenske vloge. Ce zelimo vpeljati prislovnodolocilno udelezensko vlogo kraj, potem moramo v strukturo vpeljati tudi novega pripisovalca udelezenske vloge (prim. Haegeman 1991: 51-52). V nasem primeru to vlogo prevzema predlog na. Ce si podrobneje ogledamo strukturo (lb), laliko opazimo veliko podobnost med glagolom (G) in predlogom (P): oba elementa sta jedri besednih zvez (GZ in PZ), oba sta v enakem strukturalnem razmerju s samostalniskima zvezama (tj. razmerje jedro-dopolnilo), oba v tem razmerju pripiseta eno udelezensko vlogo (prizadeto, kraj) in oba pripiseta sklon (tozilnik, mestnik). Pri vzporednih angleskih primerih (5) in (6) laliko opazimo, da se izprislovni morfemi7 pojavljajo samo v prostomorfemski obliki8 (prim. Dwight Bolinger 1971, Bruce Fraser 1976, Jackendoff 2002, Elenbaas 2007) in vplivajo na vidsko spremembo. Na tem mestu velja poudariti, da anglescina ne sodi medjezike, pri katerihje razlocek med dovrsnostjo in nedovrsnostjo oznacen direktno z osnovno in izpeljano glagolsko obliko kot pri slovenscini, temvec vidskost dolocimo na podlagi interpretacije sintagme. Tako je glagolsko dejanje z glagolom run v (i) he ran every morning nedovrsno, v (ii) he ran up dovrsno in v (ii) He was running up nedovrsno. Ce v slovenscini izpredlozna predponska obrazila vedno tvorijo samo dovrsnike (Toporisic 1982: 348, vidovic Muha 2011: 72), je v anglescini (Bolinger 1971, Elenbaas 1994) z izprislovnimi morfemi mozna tvorba tako dovrsnih glagolov, najpogosteje z up, off, in, out (6a'-c'), kot nedovrsnih glagolov z on, away, around (6d'). Znotraj vidskosti se pri obeli jezikih izpredlozni/izprislovni morfemi laliko rabijo za izrazanje faznosti v smislu zacetnosti in koncnosti9 (npr. slo. zacingljati, zmasakrirati in ang. start up in trigger off). Dovrsno st tvorjenega glagola se kaze tudi v spremenjeni glagolski prehodnosti: dovrsnost glagolskega dejanja pogosto zahteva, da je dejanje tudi zamejeno z neprvimi udelezenci tj. z desnopredmetno vezljivostjo (pisati ~ napisati kaj; barvati ~ pobarvati kaj) in ne vec s prosto okoliscinsko PZ, kot je to znacilno za izhodiscno stopnjo gramatikalizacije (prim. 2.1). V anglescini, kjer je vidskost odvisna od interpretacije tne ima prehodnosti posebno tezo, saj na interpretacijo vpliva prisotnost oz. odsotnost desnopredmetne vezljivosti ter (ne)dolocnost in (ne)omejenost samega 6 predmeta. Primerjajmo nedovrsno interpretacijo glagolskih dejanj Peter Svenonius ate in Peter ate apples ter dovrsnost dejanj Peter ate an/the apple in Peter ate up the apples. Da clenica up omogoca le dovrsno interpretacijo, dokazemo z neslovnicnostjo primera *Peter ate up apples: dovrsno glagolsko dejanje se ne more vezati z neomejeno oz. nedolocno SZ na mestu predmeta. Koncni rezultat gramatikalizacijskega procesa so glagolske tvorjenke, pri katerih je izhodisena prostorska clenica v celoti izpraznjena prostorskega pomena in ima tako poudarjeno besedotvomo vlogo. Na tej stopnji so v slovenscini izpredlozni morfemi rabljeni kot predponska obrazila (7a-b) ali kot prosti morfemi (7c). Predponski morfemi ohranjajo tudi slovnicnokategorialno vlogo dovrsnosti (Janez Dular 1983, Toporisic 1982, Vidovic-Muha 1993). V anglescini je ponovno mogoca le prostomorfemska tj. desna glagolska modifikaeija (5a'-c'). Razlicna slovnicnokategorialna osnova izpeljanih glagolskih morfemov v obeli jezikih (tj. izpredlozni ah izprislovni (2.1)), vpliva tudi na prehodnost prostomorfemsko modificiranega glagola.10 V slovenscini so obravnavani prosti morfemi v celoti samo izpredlozni, zato je glagolska prehodnost zahtevana (7a'-c'); v anglescini pa so poleg izpredloznih (7a'), prosti morfemi laliko tudi izprislovni. V teh primerih je tvorjen glagol laliko prehodni (7b') ali neprehodni (7c). Pri prehodnih tvorjenih glagolih tega tipa ima desnovezljivi predmet tipicno vlogo udelezenca in ne mo remo vec govoriti o okoliscinskih razmerjih. Ta kriterij se v angleskem jezikoslovju (Randolph Quirk 1999: 1156) standardno uporablja za locevanje med prosto sintagmo GZ inPZ na eni strani ter GZ, katere jedro je tvorjen glagol s prostim morfemom, na dmgi (8). V primerih (9a, b) gre pri obeli jezikih za kombinacijo GZ in PZ, ki ima prislovnodolocilno vlogo. V (9a', b') se vedno laliko zaznamo (abstraktni) krajevni pomen gramatikaliziranega predloga, vendar opazimo metonimicni prenos, tako glagol ne opisuje dejanja, ki je s PZ umescen v doloceno okoliscinsko razmeije, temvec je glagolska tvorjenka desnopredmetno vezljiva. V anglescini je desnopredmetna vezljivost laliko dokazljiva s t. i. predloznim trpnikom {prepositional passive): ceje trpna pretvorba povedi (9b) s strukturo GZ + PZ slovnicno nesprejemljiva {*The station was arrived at), je trpna pretvorba povedi (9b') z desnovezljivim tvorjenim glagolom v celoti sprejemljiva {The conclusion was arrived at). V slovenscini ne moremo uporabiti trpne pretvorbe, vendar Zele (2010) nazomo pokaze, da na prislovnodolocilno oz. predmetno vezljivost glagola vpliva njegov leksikalni pomen: pri glagolih z bolj splosnim pomenom prihaja do prislovnodolocilne vezljivosti, medtem ko pri glagolih s konkretnim/specificnim pomenom opazimo predmetno vezljivost.11 Enako laliko opazimo tudi v anglescini: polisemicni glagol arrive v (9b) ima manj specificen pomen kot v (9b'). Laliko zakljucimo, da sta slovenski in angleski glagol pomensko bolj splosna v (9a,b) kot pa v (9a',b').
The paper analyzes usage notes included in an English-Slovene dictionary with a strong didactic component. The dictionary contains 333 usage notes, which represent the material for this analysis. The ...analysis focuses on the language and structure of usage notes. In the main section of the paper, the usage notes are analyzed with regard to the part of speech and to the content of each lemma. The results show that nominal lemmata are most frequently accompanied by usage notes, followed by verbal lemmata and other parts of speech. The majority of usage notes deal with contrastive problems, while some usage notes discuss the characteristics of the source language (i.e., English). The findings of the paper are not limited to one particular language pair, but can be used universally, regardless of the languages in question.
Medtem ko je Modru in Kosmacu kljub nekaterim pomanjkljivostim v njunih prevodih uspelo priblizati amerisko kulturo in zgodovino ter ju ustrezno prenesti v okvir slovenske kulturne, zgodovinske in ...jezikovne skupnosti, tega ni mogoce trditi za Aljoso Furlana in Rada Bordona, ki sta leta 1952 za ljubljansko Tiskarno Slovenskega porocevalca prevedla roman In Dubious Battle (Negotova bitka). V nasprotju s Steinbeckom, ki je z ustrezno izbiro besed in sloga ustvaril izhodisce za oprijemljivo predstavo polpismenih agrarnih delavcev, sta Furlan in Bordon ostala kar pri »spodobni slovenscini«, v spremnem zapisu prevoda pa za vsak primer dodala, da je Steinbeckov jezik »mestoma nekoliko grob, kakrsna je pac govorica njegovih junakov « (Furlan, Bordon 1952: 246). Dodatno tezavo so prevajalcema predstavljale se stevilne jezikovne sestavine izvirnika, ki spadajo v konceptualizacijo ameriske kulture in zgodovine. Za uspel prevod je namrec pomembno, da prevajalec vzpostavi pravilno razmerje med tujim in domacim in operira z zavestjo, kaj je sprejemljivo v ciljni kulturi (Toury 1995: 56-7). V prevajalskem delu Furlana in Bordona ni sledov taksne zavesti. V prizadevanju, da ohranita amerisko zaznamovanost besedila, sta namrec te jezikovne sestavine, kakor tudi vse tiste, ki bi jih brez tezav poslovenila in s tem poskrbela za vecjo vrascenost prevoda v slovenski prostor, pustila kar v anglescini, pod crto pa izcrpno razlozila vse, kar se jima je zdelo potrebno za bralcevo razumevanje. The swamper warmed to his gossip. »You seen that glove on his lefthand?« »Yeah. I seen it.« »Well, that glove's fulla vaseline.« »Vaseline? What the hell for?« »Well, I tell ya what - Curley says he's keeping' that hand softfor his wife.« George studied the cards absorbedly. »That's a dirty thing to tell around,« he said. The old man was reassured. He had drawn a derogatory statement from George. He felt safe now, and he spoke more confidently. »Wait'll you see Curley's wife.« (Steinbeck 1994: 27-8) Ze tako omejena clenitev dopusca sklepanje, da je prevod Mete Gosak v vec smereh ponesrecena predstavitev dela, s katerim si je Steinbeck zagotovil pomemben prostor med svetovnimi knjizevniki. Domnevamo lahko, da prva slovenska izdaja prav zaradi prevajalkine nezmoznosti, da bi sledila izvirniku in podala ustrezno slovensko razlicico pisateljevega vsebinskega sporocila in sloga, nima nobenega ponatisa. Kakorkoli ze, nasa odlocitev za prevod tega komaj nekaj vec kot sto strani obsegajocega dela je po eni strani nastala zato, da bi ga priblizali tudi tistim slovenskim bralcem, ki angleskega jezika ne obvladajo do taksne mere, da bi se jim ob branju izvirnika razkrilo vse njegovo bogastvo. Po drugi strani, gledano z jezikovne plati, pa je s svojo pretezno dialosko oblikovano pripovedjo prav to delo najbolj problematicno z opazovalisca rekonstruiranja ustreznega ekvivalenta v jezikovnem sistemu ciljnega bralca in zato tudi najvecji izziv za prevajalca. To je namrec Steinbeckov prvi uspesni »poskus drame, ki se lahko bere, in romana, ki ga je mogoce uprizoriti na odru«, kot je delo opisal pisatelj sam (Steinbeck, Robert Wallsten 1975: 138). Trd oreh za prevajalca niso samo stevilne slogovno zaznamovane besede in besedne zveze, bogate s kulturnimi informacijami; tezavno nalogo predstavlja tudi premisljena raba specificnih slovnicnih oblik, pomenskih zvez, ritmicnega ponavljanja besed, ipd. S taksnimi odkloni od zbornega jezika namrec pisatelj gradi razmisljanje, cutenje in izrazanje dusevno zaostalega in impulzivnega osrednjega protagonista, poudarja njegovo socialno pripadnost ali pa ustvarja dodatno dramaticnost. V ilustracijo pisateljeve moci pri posnemanju govorjenega jezika prisluhnimo prepiru in medsebojnemu zmerjanju delavcev na rancu: Kot je bilo na vec mestih ze omenjeno, se v izvirniku razlike med knjiznim in pogovornim jezikom odrazajo na podrocju glasoslovja, slovnicnih struktur in besedotvorja. Tovrstno razlikovanje smo kljub razlikam med jezikovnima sistemoma anglescine in slovenscine ustvarili tudi v slovenskem besedilu. Na podrocju glasoslovja je v izvirniku se zlasti opazno opuscanje soglasnikov, zlogov in nenaglasenih samoglasnikov: an' (and), lef' (left), tol' (told), spen' (spend), 'stead (instead), 'im (him), 'cause (because), 'em (them), s'pose (supose), Sat'day (Saturday), ever'body (everybody), ever'thing (everything), on'y (only), di'n't (didn't), wha's (what's), etc. To posebnost pogovorne anglescine smo v prevodu izrazili z glasovnimi opustitvami oziroma vokalnimi redukcijami v pogovorni slovenscini in zapisali: mormo nastavit, moral ga bomo spravit, mors narest, opravmo ze, bomo vidli, je blo, spravli ga bomo, kar hocte, mal, mas, tud, clovk, crnc, men, v mest, v rok, na cest, pri mir, enga, mel na pik, cist zares, zajc, nobenih sitnost, ipd.
V članku je prikazan poskus izgradnje možnih radialnih modelov distribucuje pomenov angleškega predloga on v odnosu do slovenskega predloga na. Slovenski govorci angleščine med tema dvema predlogoma ...vzpostavljajo stoodstotno pomensko ekvivalentnost. Radialni model nakaže, v kolikšni meri je pomenska ekvivalenca med tema dvema predlogoma res možna in kje prihaja do odklonov.
The author addresses Slovene-English language contact, both in the immigrant context & in Slovenia. The direct contact of Slovene & English in the case of Slovene Americans & Canadians is examined ...from two perspectives: social & cultural on the one hand & linguistic on the other. In the first part, I present the general linguistic situation in Cleveland (& to a minor extent in Washington, D.C. & Toronto), with emphasis on language maintenance & shift, the relationship between mother tongue preservation & ethnic awareness, & the impact of extralinguistic factors on selected aspects of the linguistic behavior of the participants in the study. I then compare the use of second person pronouns as terms of address & the use of speech acts such as compliments to determine the role of different cultural backgrounds in the speakers' linguistic choices. The linguistic part of the analysis focuses on borrowing & code switching, as well as on the influence of English on seemingly monolingual Slovene discourse, where the Slovene inflectional system in particular is being increasingly generalized, simplified & reduced, & Slovene word order is beginning to resemble that of English. Finally, the rapidly growing impact of English on Slovene in Slovenia on various linguistic levels from vocabulary to syntax & intercultural communication is discussed. References. Adapted from the source document
The author addresses Slovene-English language contact, both in the immigrant context and in Slovenia. The direct contact of Slovene and English in the case of Slovene Americans and Canadians is ...examined from two perspectives: social and cultural on the one hand and linguistic on the other. In the first part, I present the general linguistic situation in Cleveland (and to a minor extent in Washington, D.C. and Toronto), with emphasis on language maintenance and shift, the relationship between mother tongue preservation and ethnic awareness, and the impact of extralinguistic factors on selected aspects of the linguistic behavior of the participants in the study. I then compare the use of second person pronouns as terms of address and the use of speech acts such as compliments to determine the role of different cultural backgrounds in the speakers' linguistic choices. The linguistic part of the analysis focuses on borrowing and code switching, as well as on the influence of English on seemingly monolingual Slovene discourse, where the Slovene inflectional system in particular is being increasingly generalized, simplified and reduced, and Slovene word order is beginning to resemble that of English. Finally, the rapidly growing impact of English on Slovene in Slovenia on various linguistic levels from vocabulary to syntax and intercultural communication is discussed.
Čebelarski terminološki slovar je razlagalni, prevajalni, informativno-normativni slovar, ki vsebuje 3087 strokovno pojasnjenih čebelarskih izrazov. Pisan je po sodobnih slovaropisnih načelih. K ...slovaropisnim razlagam so dodani angleški in nemški ustrezniki in za nekatera področja tudi latinski, ki so zbrani v obrnjenem angleško-, nemško- in latinsko-slovenskem delu. Dodan je leksikon znanih slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakov. Nekatere slovarske sestavke ponazarjajo ilustracije in fotografije. Leta 2008 objavljena spletna izdaja (ISBN 978-961-254-126-2) sledi knjižni. Podpira jo zmogljiv iskalnik Neva.
