In the period after the World War II, the Slovenian community in Rijeka had its strong traditional basis and could accept the newly arrived members of the Slovenian nation. Hence there was an ...affirmation of cultural and educational work with the prominent national characteristics and the expected features of that time. Slovenian cultural societies in relation to the ethnicity were in specific position in the Republic of Croatia because they could not manifest themselves as a minority, so they were active by varying orientations between the workers’ cultural creativity and the selected contents with the task of preserving national identity. In relation to the social order, the Slovenian Culture and Arts Societies in Rijeka completed the picture of welcome and distinctive amateurism with the specific personal ties to the so-called high (professional) culture. The holder of the Slovenian cultural activities in Rijeka of that time is the Slovenian House – Cultural and Educational Society “Bazovica”. Beside the Slovenian House – Cultural and Educational Society “Bazovica”, which is nowadays recognizable in Rijeka as a minority society with long tradition of being active, members of the Slovenian community in Rijeka had founded their department in the former Elementary School Matteotti with Slovene as a school subject (from 1951 to 1953), and in the Church of Assumption the Mass had been held in the Slovene language (up to 1950s).
V nedeljo, 19. junija 1983 je Slovensko planinsko društvo Trst organiziralo tradicionalno srečanje slovenskih planinskih društev. Srečanje z bogatim programom je bilo v Nabrežini. Zbrali smo se ...planinci iz vse Primorske pa tudi mnogih krajev Slovenije. Da je šlo za veliko prireditev priča tudi številna udeležba planincev iz Ilirske Bistrice. Skoraj si ni moč predstavljati, je cela skupina, kot jo kaže slika, našla prostor v enem samem avtobusu.Še pred prireditvijo smo se vsi poklonili Bazoviškim junakom, žrtvam fašističnega nasilja, ki so tu leta 1930 na Bazovski gmajni padle pod sovražnimi streli. K spomeniku smo položili šopek kraškega cvetja, zapeli žalno pesem, mladi pa so recitirali nekaj upornih pesmi. Izkazale so se mlade planinke Jeronima Kastelic, Marja in Tinka Bačič, Martina Grlj…(po spominu), Janko Čeligoj pa je nosil slovensko planinsko zastavo.Po prireditvi smo se odpravili domov, pa avtobus ni hotel vžgati. Bil je to edini avtobus od njih dve sto na prireditvi s tako grdo navado. Poprijeli smo možaki in porivali avtobus dokler se nas ni usmilil in popustil. Imeli pa smo še eno skrb kako bomo prišli čez mejo z vso nakupljeno kavo, ki se je v Jugoslaviji ni dobilo. V avtobusu je dišalo po kavi, kot da smo jo pražili na vsakem sedežu. Na vprašanje carinika na naši strani meje: »Imate kaj kave?« Pa vsi v en glas, »NEEEEE! Saj je danes nedelja in je vse zaprto! Carinik se je smehljal saj je vedel, kako so trgovci iznajdljivi. Vse trgovine v Nabrežini so imele kovinske rolete spuščene na polovico in kupčija je pod njimi nemoteno tekla. Nas pa je poslal lepo naprej in domov! 161/vč
Slovenski planinci v zamejstvu že vrsto let uspešno organizirajo krožni planinski pohod od Bazovice do Bazovice. Do petsto planincev z obeh strani meje smelo prehodi pot po obrobju tržaškega Krasa s ...pogledom na morje. Med stalnimi udeleženci so ta čas bili planinci iz Kopra, Sežane, Ilirske Bistrice, Gorenjske ter hrvaške Istre. Vedno smo štartali izpred Bazoviške cerkve in spomenika padlim v drugi vojni, se podali v dolino do Botača, se znova povzpeli na kraški rob do Drage in Peska na Krvavem potoku, pa mimo Gročane dosegli vrh znamenite Kokoške 674m, da bi ob pravem trenutku dosegli Bazovsko gmajno in se udeležili tradicionalne slavnosti ob spomeniku ustreljenim bazoviškim junakom. Požrtvovalni organizatorji so nam vsem vedno na koncu še postregli z okusno »pašto šuto«.Na sliki organizatorji pohoda in njihovi gostje, z leve:Viktor Stopar, predsednik planinskega odseka društva Sloga iz Bazovice, ilirsko-bistriški planinci Miranda in sin Andrej Škrabolje, Marija Simčič, Jožica Knafelc, Jožica Milavec (PD Sežana), Vojko Čeligoj (PD Snežnik Ilirska Bistrica) in Bruno Škrk (predsednik SK Devin Nabrežina). Foto Jože Knafelc. 196/vč
