Desde el derrocamiento en octubre del 2000 de Slobodan Milošević, la movilización social y crítica en Serbia fue casi inexistente. La sociedad civil quedó reducida a la actividad de las ONG. Otros ...actores sociales, como los sindicatos, asociaciones y movimientos sociales, no tuvieron ningún protagonismo. Incluso a partir de la crisis económica del año 2008, que afectó a toda la región a partir de 2009, se establecieron las condiciones para el conflicto social en algunas ex repúblicas yugoslavas, y, efectivamente, hubo movimientos de protesta en Eslovenia, Croacia, Bosnia-Herzegovina y Macedonia. En el caso de Serbia, tendría que llegar una nueva generación post-yugoslava y la demolición ilegal de unos edificios de la calle Hercegovačka, en Belgrado, en 2016, para que una iniciativa, el movimiento Ne da(vi)mo Beograd, cambiara los patrones de acción política en las calles serbias y abriera un nuevo período de confrontación social contra las élites, luchando contra el proyecto urbanístico Belgrade Waterfront y sus responsables políticos.
Ana Bantoş / Tatjana Mlečko (Moldavija), Meenu Bhatnagar (Indija), Natalia Bernitskaya (Francija), Ataol Behramoğlu (Turčija), Jan Ivar Bjørnflaten (Norveška), Ekaterina Velmezova (Švica), Alois ...Woldan (Avstrija), Rafael Guzman Tirado (Španija), Aleksandr Duličenko (Estonija), Peter Žeňuch (Slovaška), András Zoltán (Madžarska), Miodrag Jovanović (Crna gora), Maksim Karanfilovski (Makedonija), Marija Kitanova (Bolgarija), Igors Koškins (Latvija), Wim Coudenys (Belgija), Alexander Kulik (Izrael), Helena Lehečková (Finska), Elena Lorenzen (Danska), Aleksandr Lukašanec (Belorusija), John MacNair / David Wells (Avstralija in Nova Zelandija), Catherine MacRobert (Velika Britanija), Keiko Mitani (Japonska), Olga Mladenova (Kanada), Aleksandr Moldovan (Rusija), Antoaneta Olteanu (Romunija), Oleksij Onyščenko (Ukrajina), Bodin Per-Arne (Švedska), Marko Samardžija (Hrvaška), Eleonora Sulejmanova (Kazahstan), Jos Schaeken / Otto Boele (Nizozemska), Ioannis Tarnanidis (Grčija), Sergejus Temčinas (Litva), Piotr Fast (Poljska), Michael S. Flier / Cynthia Vakareliyska (ZDA), Senad Halilović / Sanjin Kodrić (Bosna in Hercegovina), Gerd Hentschel (Nemčija), Giorgio Ziffer (Italija), Václav Čermák (Češka), Alenka Šivic-Dular (Slovenija), Dietrich Scholze-ŠoPa (Nemčija). - Po razpravi (A. Šivic-Dular, A. Lukašanec, A. Moldovan in G. Hentschel) so bili sprejeti naslednji sklepi: a) Kotizacije so oproščeni plenami referenti, častni in redni člani MSK in člani Predsedstva MSK. b) Za vse aktivne udeležence (referente in koreferente v sekcijah, tematskih blokih, okroglih mizah, zasedanjih komisij) je kotizacija obvezna, če so na kongresu prisotni. c) Višina kotizacije za aktivne udeležence je odvisna od časa vplačila: 100 evrov (do 15. maja 2018), 150 evrov (do 1. avgusta 2018) in 200 evrov (pri registraciji). d) Višina kotizacije za udeležence s posterji 70 evrov in za pasivne udeležence 50 evrov se ne spreminja. e) Pravico do povračila 50 % vplačane kotizacije imajo udeleženci, ki bodo udeležbo preklicali do 1. avgusta 2018. f) Sezname pasivnih udeležencev naj nacionalni komiteji pošljejo Predsedstvu MSK najkasneje do 28. februarja 2018. Prosila je za mnenje glede tega, ali naj bi razstava zajela vse srbske slovarje ali samo najpomembnejše. Ugotovljeno je, da gre za precedens, saj so mednarodni slavistični kongresi (Praga 1929 - Beograd 2018) doslej vsi potekali v slovanskih državah, čeprav Statut MSK tega izrecno ne določa.
Po odločitvi Zasedanja razširjenega predsedstva MSK v Beogradu (2014) in Pragi (2015) sporočamo naslednje informacije o organizaciji, kraju in čas poteka ter delovne oblike in število udeležencev 16. ...mednarodnega slavističnega komiteja v Beogradu.
PDF
