Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Uvedba religiozno etičnega pouka v osnovne in srednje šole. Razprava o pouku religije in etike je v dosedanjih odnosih med državo in cerkvijo povzročila največ razburjenja, pa tudi javnost se je na to različno odzvala. Pred kratkim je že kazalo, da sta se obe strani sporazumeli, kot kaže pa so se zdaj stvari spet zaostrile. Verouk, zunanjost stolnice, učenci v razredu. Izjave Mile Šetinc, dr. Rudi Koncilija, učenci na stopnišču Poljanske gimnazije, v razredu.
Information:
Ljubljana: A discussion regarding the introduction of religious classes in primary and secondary schools.
Original language summary:
Ljubljana: razprave o uvedbi pouka verouka v osnovne in srednje šole.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Po letu 1990 so potekala prizadevanja za uvedbo verouka v osnovne šole oziroma razprave med zagovorniki in nasprotniki.
Pismo nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, izjava dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, pripravljen sprejeti idejo o posebnem predmetu o verstvih, ki bi bil izbirni.
Efforts to introduce religious education into elementary schools, and the debate between proponents and opponents of this issue, which arose after 1990.
A letter from the Archbishop Dr. Alojzij Šuštar and the response to it by Dr. Slavko Gaber, Minister of Education and Sport is presented. The Ministry is ready to accept the idea of a special course on religions, which would be optional, but not included as a regular course.
Information:
Ministry of Education and Sport will not introduce religious education in primary schools.
Original language summary:
Ministrstvo za šolstvo ne bo uvedlo verouka v osnovne šole.
Extended description:
Information:
Ljubljana: Cathedral, its exterior and old blueprints.
Original language summary:
Ljubljana: stolnica, zunanjost in stari načrti stolne cerkve.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Slavnostnega sprejema, ki ga je ob petstoletnici ustanovitve ljubljanske škofije priredil, v soboto v škofijskem dvorcu, nadškof de. Anton Vovk, so se poleg 11 jugoslovanskih škofov udeležili tudi predstavniki oblasti Boris Kocjančič, Marjan Tepina in Majda Bojc. Nadškof dr. Vovk je pozdravil vse zbrane goste in v svojem govoru izrazil željo po nadaljevanju odnosov med katoliško cerkvijo in ljudsko oblastjo.
Anton Vovk, slovenski duhovnik, teolog in ljubljanski nadškof, * 19. maj 1900, Vrba, † 6. julij 1963, Ljubljana. Anton Vovk se je rodil v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot 100 let prej pesnik France Prešeren. Anton je bil Prešernov pranečak, saj je bila njegova stara mati Marija Vovk (Mina) Francetova sestra. Oče Jožef in mati Marija, rojena Debelak, sta umrla v njegovi rani mladosti. Dva razreda osnovne šole je naredil v Breznici, druge v Kranju, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Leta 1917 je vstopil v malo semenišče v Škofovskih zavodih v Šentvidu, kasneje pa v ljubljansko semenišče; 29. junija leta 1923 je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval v Metliki in v Tržiču, kjer je leta 1928 postal župnik. Leta 1940 je bil imenovan za škofijskega svetnika in ljubljanskega kanonika. Od začetka okupacije je pomagal duhovnikom beguncem. Leta 1944 je postal rektor semenišča.
Anton Vovk je kot generalni vikar junija leta 1945 prevzel vodstvo ljubljanske nadškofije. 1. decembra 1946 je bil posvečen v škofa in imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa, leta 1950 je bil imenovan za apostolskega administratorja ljubljanske škofije s pravicami rezidencialnega škofa. Od leta 1951 do 1961 je upravljal tudi slovenski del reške in v od leta 1951 do 1955 slovenski del tržaško-koprske škofije. Po smrti Rožmana je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Papež Janez XXIII. je ljubljansko škofijo 22. decembra leta 1961 povzdignil v nadškofijo in tako je bil Vovk z istim odlokom imenovan za ljubljanskega nadškofa.
Komunistična oblast ga je psihično (nočna zasliševanja) in fizično trpinčila, čeprav med vojno ni sodeloval z okupatorji in je bil narodno zaveden. Vztrajno si je prizadeval, da bi oblast spoštovala ustavni položaj cerkve ter opustila preganjanje in prizadevanje krivic. Pod vplivom politične propagande so nadškofa 20. januarja 1952 v Novem mestu polili z bencinom in ožgali. 13. maja 1999 je bil izdan škofijski odlok o začetku postopka za njegovo beatifikacijo. S tem je nadškof Vovk dobil naziv Božji služabnik. (VIR: Wikipedia)
Archbishop Anton Vovk (19 May 1900-6 July 1963) was born in the village of Vrba in Upper Carniola in the same house where the poet France Prešeren had been born 100 years earlier (Vovk was Prešeren's grand-nephew because his grandmother Marija "Mina" Volk was Prešeren's sister). Vovk's father Jožef Vovk and mother Marija née Debelak died when he was young. He attended two years of primary school in Breznica and then in Kranj, where he also attended upper secondary school. In 1917 he enrolled in the seminary at the episcopal school in Šentvid, Ljubljana and later in the Ljubljana seminary. he was ordained a priest on 29 June 1923. He served in Metlika and Tržič, where he also became the parish priest in 1928. In 1940 he was appointed an episcopal advisor and Ljubljana canon. During the Axis occupation of Slovenia in the Second World War he assisted refugee priests. In 1944 he became the rector of the seminary.
As general vicar, in June 1945 he assumed the leadership of the Diocese of Ljubljana after Gregorij Rožman fled Yugoslavia. He was installed as bishop on 1 December 1946 and named auxiliary bishop of Ljubljana. In 1950 he was named apostolic administrator of the Diocese of Ljubljana with the rights of bishop in residence. From 1951 to 1961 he also administered the Slovenian part of Rijeka and from 1951 to 1955 the Slovenian part of the Diocese of Trieste-Koper. After the death of Gregorij Rožman in Cleveland in 1959, Vovk was ordained bishop of Ljubljana. Pope John XXIII raised the Diocese of Ljubljana to an archbishopric on 22 December 1961, simultaneously elevating Vovk to the position of archbishop of Ljubljana.
The communist regime persecuted Vovk mentally (through nighttime interrogations) and physically, although he had not cooperated with the Axis occupying forces during the war and had promoted Slovenian identity. Vovk steadfastly sought to have the communist authorities recognize the constitutionally defined position of the Church and to abandon their persecution and accusations against it. Under the influence of such propaganda, on 20 January 1952 Vovk was doused with gasoline and set alight by secret police agents at the train station in Novo Mesto, where he had traveled to perform confirmation. Although he did not die from his injuries, he suffered from them for the remainder of his life. On 13 May 1999 an episcopal decision was made to begin the process for his beatification, whereby Vovk acquired the epithet Servant of God. (SOURCE: Wikipedia)
Information:
Ljubljana: reception at Dr. Anton Vovk on the 500th anniversary of the Ljubljana Diocese; Boris Kocjančič, Marjan Tepina, Majda Bojc.
Original language summary:
Ljubljana: sprejem ob 500 letnici ljubljanske škofije pri dr. Antonu Vovku; Boris Kocjančič, Marjan Tepina, Majda Bojc.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Oddaja Ozare je na sporedu TV Slovenija od 10.9.1994.
Razmišljanje o adventnem času za vse verne, katoličane in pripadnike drugih ver ter neverujoče. Odrešenjsko sporočilo je skrito v zaupanju, potrpljenju in iskrenosti. Te darove skozi pripoved o obleki Janeza Krstnika in o Miklavževi knjigi deli z nami p. Peter Lavrih.
Information:
Padre Peter Lavrig addressing people before Sunday, talking about Advent, a time of joy.
Original language summary:
Nagovor p. Petra Lavriha pred nedeljo: o adventu, času prihajajočega veselja.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->Revija Ognjišče izhaja že 40 let. Ob jubileju so v Postojni pripravili slovesnost, ki se je udeležil tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran. Družinski mesečnik izhaja v 65.000 izvodih.
Information:
Postojna: 40 years of the Ognjišče magazine. Statements by Franc Bole, editor-in-chief, Valter Grbec and Božo Rustja, press representative from the Diocese of Koper.
Original language summary:
Postojna: 40 let revije Ognjišče; izjave Franc Bole, odgovorni urednik, Valter Grbec, Božo Rustja, tiskovni predstavnik koprske škofije.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Slovenija je že zaključila pogajanja za vstop v Evropsko zvezo. Pred vstopom vanjo pa Slovenijo čakajo še zaključne priprave. Prispevek govori kako na prednost vključitve gledajo predstavniki slovenske katoliške cerkve in kaj bo po njihovem mnenju prinesla Sloveniji in njenim državljanom. Izjava dr. Janez Gril, tiskovni urad Slovenske škofovske konference o skupnem evropskem izročilu in prav tako prisotnem duhovno moralnem razlogu za povezovanje. Govori tudi o evropski ustavi in krščanstvu, o referendumu za vstop v EU, o prikladnosti v EU. Vatikan, papež, evropske stavbe v Bruslju, ulice, zunanjost parlamenta, predsedniška palača v Ljubljani.
Information:
The Slovene Church and the European Union: Catholic Church opinion with regard to Slovenia’s integration into the EU.
Original language summary:
Slovenska cerkev in Evropska unija – stališče katoliške cerkve glede vstopa v Evropsko unijo.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Zvečer so ta jubilej počastili v Celju, slovesnosti so se udeležili ugledni predstavniki slovenskega javnega življenja. Ob jubileju je predsednik države Milan Kučan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval Mohorjevo družbo v Celju Celovcu in Gorici. 150 let Mohorjeve družbe, slovesnost v Celju, cerkveni dostojanstveniki, celjski župan Bojan Šrot in predsednik DZ RS Borut Pahor, napis obletnice, zunanjost stavbe sedeža Mohorjeve družbe, izjava Jože Bernik, predsednik SAZU, rokopisi - A. M. Slomšek in njegove Tri pridige, knjižna polica, antikviteta Cvetje iz domačih logov - Fran Erjavec. Živalske podobe (Mohorjeva knjiga) izjava dr. Franc Rode, slovenski metropolit, koledar Mohorjeve družbe za prestopno leto 1864, izdaja iz Celovca leta 1853 - Domači odgovori po Nedeljskih evangelijih, spisal filozof Jaka Kaffol, kaplan iz Ročinja ob Soči, knjiga Domača lekarna patra Simona Ašiča, podobica, Pod vernim krovom, knjige iz zbirk, izjava Janez Jeromen, ravnatelj Mohorjeve družbe Celje, izjave Jože Kopeining, ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu, olje na platnu, portreti ustanoviteljev (škof Anton Martin Slomšek, Andrej Einspieler, Anton Janežič), Slomškova dela, Tri pridige o jeziku.
Information:
Celje: 150 years of Mohorjeva družba, the first and oldest publishing house in Slovenia.
Original language summary:
Celje: 150 let Mohorjeve družbe, prve knjižne založbe na Slovenskem.
PDF
