Članek izhaja iz študij sprememb novinarstva kot dela, ki jih spremljajo razprave o njegovi sodobni politični, ekonomski in socialni krizi, in jih s pomočjo teorije delovnega proce-sa postavlja v ...zgodovinsko perspektivo. Koncept proizvodnega režima, kot ga je postavil kritični sociolog Michael Burawoy, in njegova aktualizacija predstavljata temelja teorets-ko-zgodovinske analize razvoja novinarstva v kapitalističnih družbah - od vzpostavitve hegemonskega režima po drugi svetovni vojni do prehoda v hegemonski despotizem z uveljavitvijo neoliberalizma. Članek ne proučuje le vprašanja, kako se spremembe v proiz-vodnem režimu odražajo v novinarskem delovnem procesu, temveč razgrinja implikacije teh ideoloških in političnih procesov za novinarje kot delavce, njihov socialni status in politično veljavo, ter novinarstvo kot družbeno institucijo, ki naj bi državljane povezovala s političnim življenjem in jim omogočala dejavno vključitev vanj.
Prispevek predstavlja ugotovitve raziskave, ki se je osredotočala na vlogo mentorja pri umetniškem ustvarjanju v skupini odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Podatki so bili zbrani v obdobju ...2014–2016 z metodo opazovanja z udeležbo ter s pomočjo polstrukturiranih intervjujev z mentorji. Raziskava izhaja iz predpostavke, da je umetniško ustvarjanje pomemben del življenja in izobraževanja oseb z motnjo v duševnem razvoju. Vloga mentorja, ki vodi skupino oseb z motnjo v duševnem razvoju, se razlikuje od vloge mentorja v skupinah oseb brez motnje v duševnem razvoju. Rezultati raziskave so predstavljeni po sklopih, ki zajemajo ugotovitve o izbranih področjih delovanja mentorja: motiviranje skupine, vodenje, spodbujanje samostojnosti udeležencev, individualizacija in prilagajanje procesa udeležencem, prilagajanje aktivnosti dejanski starosti oseb z motnjo v duševnem razvoju, vključevanje udeležencev v nastajanje procesa, kombiniranje različnih aktivnosti.
U radu su definisani osnovni pojavni oblici kompjuterskog kriminala sa akcen- tom na krađu identiteta kao posebnom obliku koji bi de lege ferenda okarakte- risali i adekvatno propisali kao krivično ...delo u Krivičnom zakponiku Republike Srbije. Cilj ovog rada je da se pokaže mesto krađe identiteta u spektru raznih kriminalnih radnji koje se svrstavaju u visokotehnološki kriminal. Rad je po- deljen na tri celine. Prva predstavlja uvodno izlaganje u kome je opisan način na koji utiče veoma brz razvoj informacionih i komunikacionih tehnologija na razvijanje novih metoda za njihovu zloupotrebu, nakon čega su opisane defini- cije krađe identiteta i njene karakteristike. Drugi deo rada je posvećen načini- ma, obeležjima i modalitetima krađe identiteta, dok je u trećem delu značaj dat načinima zaštite i prevencije krađe identiteta te argumentovan predlog za njeno definisanje u Krivičnom zakoniku Republike Srbije. Na kraju rada dat je kratak sažetak u vidu zaključka.
Članek izhaja iz razprav o osiromašenju novinarstva kot dela, ki je skozi tehnološke inovacije zgodovinsko razpeto med poslovnimi cilji, usmerjenimi v realizacijo dobička medijskim lastnikom, in ...novinarskimi cilji povezovanja državljanov z družbenim življenjem na podlagi pravice do komuniciranja. Normativno skrb za komuniciranje so avtorji poročila Mnogo glasov, en svet utemeljili na pravici do komuniciranja, ki zadeva državljanske zmožnosti biti informiran, izražati mnenje in participirati v javnem življenju, ter se odmaknili od razumevanja svobode tiska, ki sloni predvsem na lastninski pravici. Na podlagi teorije delovnega procesa članek razgrinja logiko razsposabljanja novinarjev in proučuje implikacije deprofesionalizacije novinarstva za uveljavljanje pravice do komuniciranja, pri čemer se podrobneje ukvarja s pojavi prekarizacije, protrošništva in robotizacije v novinarstvu.
The article derives from debates on impoverishment of journalism as labour that has been through technological innovations historically torn between business goals aimed at realizing profits for media owners and journalistic goals of connecting citizens to social life grounded on the right to communicate. The authors of the report Many Voices, One World based their normative concerns for communication on the right to communicate that concerns citizens' abilities to access information, voice opinions and participate in public life and thereafter departs from understandings of press freedom that rest on property rights. By adopting the labour process theory the article reveals the logic of deskilling of journalists and analyses implications of deprofessionalization of journalism for enforcing the right to communicate with a special emphasis on the phenomena of precarization, prosumption and robotization in journalism.
Johannes Irmscher (1920–2000), predvojni član NSDAP, je več desetletij veljal za najpomembnejšega vzhodnonemškega poznavalca klasične filologije, patristike in bizantinistike. Od leta 1958 dalje je ...deloval tudi v spregi s komunistično Državno varnostjo (Stasi). Dokumenti pričajo o njegovem ovajanju kolegov; o tem, kako je znal usmerjati zanimanje Državne varnosti proti ustanovam in krogom, povezanim z antiko; ter o tem, kako je dal mednarodni sloves klasične filologije in svoj lastni sloves na razpolago Ministrstvu za državno varnost (MfS). Študija temelji na raziskovalnem projektu pri Akademiji znanosti NDR ter je nastala v skladu s pravili Urada državnega pooblaščenca za dokumente Ministrstva za državno varnost (BstU).
Prispevek na podlagi študije primera projekta AKTIV obravnava inovativno izobraževanje na področju kulture. Primer vključuje strategijo akcijskega raziskovanja in podpira procesno-razvojno ...postavljanje ciljev, kar pomeni, da se osredotoča na potrebe udeležencev in izhaja iz dejanskega stanja v družbi. Procesno-razvojno uresničevanje ciljev zahteva raziskovalni pristop in nenehno temeljno spraševanje o vsebinah, ki spodbujajo kritično razmišljanje. V članku opisujemo predavanja in delavnice v okviru projekta ter program simpozija AKTIV. Predstavljamo tudi ciljno skupino in jo primerjamo s populacijo udeležencev. V sklepnem delu so opredeljeni razlogi za uspešno izvedbo projekta ter vpliv na vključene. Interdisciplinarno delo podpira medskupinski dialog, ki ga opažamo kot pozitiven rezultat.
A qualitative, mixed and partly covert research of the locally specific characteristics of deinstitutionalisation was carried out in Slovenia in 2015. The research showed that more than 20,000 adults ...with different disabilities still live in different long stay institutions and that there are not sufficient NGOs that would support community-based living. Deinstitutionalisation is viewed as a change for the worse and is therefore reduced to minor transformations of the existent long stay institutions, described in the study. The state worries that deinstitutionalisation would demand a more costly welfare system and the relatives of disabled people worry that deinstitutionalisation will increase privatisation of welfare and that the burden of care will fall on them, as is the case in many other post-socialist countries. Within the locally specific context of post-socialism, deinstitutionalisation needs to be a top-down social policy decision that will influence professional education in different areas of care work and will provide a re-training of the existing staff. The experiences of people who survived long stay institutions or still live in them need to become public knowledge, as learning from the lived experience might make the process of deinstitutionalisation more vibrant, efficient and useful for everyone. The study captured some of their experiences.
This article analyses the case of Slovenia, a post-socialist state with a notable history of state social interventions and institutionalised care. Nowadays, however, flexibilisation rules the labour ...market, and activation is the primary social policy measure, according to which benefits become conditioned upon inclusion into paid labour, and the state only intervenes in cases of severe poverty. In recent years, alongside changes in social policy, the state has introduced measures against illicit work, including work in private households. The demand for care work is growing, while it is increasingly being relegated to the private domain. Drawing on interviews with informal care workers, we delineate methodological concerns related to conducting qualitative research, arguing that the individualisation of care work has brought increased state control and, in consequence, fear among and marginalisation of care workers. Introducing the concept of chains of trust, the article concludes that the structural effect of the individualisation of care is seclusion behind the four walls of private households, where trust becomes the only currency.
PDF
